V starejši odrasli dobi nastopijo spremembe v našem metabolizmu oziroma presnovi, ki lahko vplivajo na našo kakovost življenja in učinkovitost delovanja zdravil ali celo vodijo v razvoj bolezni. Intenzivnost oziroma izrazitost tovrstnih sprememb ter hitrost njihovega nastopa se razlikuje med posamezniki, saj je delno na hitrost nastopa sprememb možno vplivati z zdravim življenjskim slogom. Torej, spremembe niso povezane z kronološko starostjo, temveč z našimi navadami – npr. zdrava prehrana, telesna dejavnost, urejena spalna higiena, obvladovanje stresa. Več o tem, kako krepiti duševno zdravje in ohranjati zdrav življenjski slog, si lahko preberete tukaj.

Nekatere od najpomembnejših sprememb metabolizma starejših odraslih so:

– zmanjšanje bazalnega metabolizma,

– spremembe v presnovi glukoze in razvoj odpornosti na inzulin,

– spremembe v presnovi maščob,

– spremembe v presnovi beljakovin,

– hormonske spremembe.

Posledice zmanjšanja metabolizma na telesno in duševno zdravje

Upočasnjen metabolizem pri starejših odraslih ima lahko številne posledice, ki vplivajo na njihovo življenje. Najpogostejše posledice upočasnjenega metabolizma na telesno zdravje so:

• povečanje telesne teže (če vnos kalorij ni prilagojen ali pa je oseba premalo telesno aktivna se lahko pri upočasnjenem metabolizmu poveča telesna teža posameznika)
• težave s prebavo (npr. prebavne motnje, zaprtje, napenjanje)
• občutek utrujenosti (pri upočasnjenem metabolizmu lahko oseba občuti utrujenost zaradi pomanjkanja energije)
• povečano tveganje za pomanjkanje hranil (zaradi zmanjšane absorpcije hranil)
• povečano tveganje za osteoporozo (upočasnjen metabolizem lahko negativno vpliva na kostno gostoto)
• slabše uravnavanje krvnega sladkorja
• slabša sposobnost razgradnje toksičnih snovi (npr. razgradnja alkohola lahko poteka počasneje in manj učinkovito, zato so starejši odrasli z upočasnjenim metaboilzmom lahko hitreje vinjeni)
• težave pri učinkovanju nekaterih zdravil (zaradi slabše presnovne sposobnosti posameznika/-ce je lahko tudi terapija z zdravili manj učinkovita)

Upočasnjen metabolizem pri starejših odraslih osebah lahko vpliva tudi na njihovo duševno zdravje, med drugim kot:

• težave s spanjem
• težave s kognitivnimi sposobnostmi (spominom, učenjem, pozornostjo, itd.)
• zmanjšana kakovost duševnega blagostanja
• povečano tveganje za pojav delirija

povečano tveganje za razvoj razpoloženjskih (npr. depresija) in/ali anksioznih motenj

Jetra imajo v človeškem telesu več pomembnih nalog, med drugim:

• presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin
• razgradnja in izločanje škodljivih snovi ter zdravil
• shranjevanje potrebnih snovi za človeško telo (npr. glikogen, nekateri vitamini, železo)

V starejši odrasli dobi lahko pride do zmanjšane presnovne aktivnosti v jetrih, ki je posledica tako upada mase jeter kot tudi njihove perfuzije (prekrvavitve). Zaradi slabše jetrne aktivnosti v starejši odrasli dobi se lahko v telesu pričnejo kopičiti škodljive snovi, ki jih jetra ne uspejo razgraditi oz. spremeniti.

Spremembe v presnovni aktivnosti jeter tako pomembno vplivajo na učinkovitost presnove alkohola in kofeina, zato je pomembno, da se starejše odrasle osebe o uživanju teh snovi posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom.

Hitrost presnove alkohola se zaradi zmanjšane jetrne funkcije in zmanjšanja količine encimov, ki razgrajujejo alkohol, upočasni. Starejšim odraslim osebam se zaradi tega zniža toleranca na alkohol, kar lahko poveča občutek omotice, zmedenosti, slabosti in drugih neželenih učinkov alkohola. Prav tako se pri starejših odraslih poveča tveganje za škodljive učinke alkohola na zdravje, kot so povišan krvni tlak, poškodbe jeter, srčno-žilne bolezni, itd.

Podobno kot pri alkoholu se pri starejših odraslih osebah spremeni tudi presnova kofeina. Hitrost presnove kofeina se upočasni zaradi znižane učinkovitosti jeter in manjše količine encimov, ki so odgovorni za razgradnjo kofeina. Pri starejših odraslih lahko pride do neželenih učinkov kofeina, kot so povišan srčni utrip, občutek tesnobe in motnje spanja.

Jetra igrajo ključno vlogo tudi pri presnovi in shranjevanju vitamina B12 (kobalamin), ki je zelo pomemben za nastanek rdečih krvnih celic (eritrocitov) v kostnem mozgu, katerih naloga je prenos kisika po telesu. Vsa tkiva, še posebej pa možgani, potrebujejo zadostne količine kisika, da lahko opravljajo svojo funkcijo. Vitamin B12 pa ima tudi druge pomembne povezave z delovanjem našega živčnega sistema, saj sodeluje pri tvorbi mielina, ki obdaja in ščiti živčne celice ter omogoči hitrejši prenos živčnih signalov po telesu. Pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči tudi nekatere nevrološke težave, kot so občutek mravljinčenja, šibkost mišic, težave s koordinacijo, koncentracijo in spominom. Koordinacija, koncentracija in spomin so ene najpomembnejših kognitivnih funkcij. Več o kognitivnih funkcijah si lahko preberete tukaj.

Zmanjšano presnovno delovanje jeter se kaže tudi v spremenjeni presnovi zdravil. Zaradi sprememb v presnovi zdravil in pogoste dnevne uporabe več zdravil hkrati (polifarmacija), so starejši odrasli izpostavljeni večjemu tveganju tako za stranske učinke zdravil kot tudi za njihove medsebojne interakcije. Več o polifarmaciji si lahko preberete tukaj.

V starejši odrasli dobi nastopijo tudi spremembe v učinkovitosti presnove maščob in beljakovin. S slabšo učinkovitostjo presnove beljakovin (zmanjšana absorbcija) lahko pride do težav pri uporabi beljakovin iz prehrane za potrebe telesa (obnova in vzdrževanje mišičnega tkiva). Tako se spremeni tudi sestava telesa – poveča se delež maščobnega tkiva, zmanjša pa se delež mišičnega tkiva. Zato se v starejši odrasli dobi poveča tudi tveganje za prekomerno telesno težo. Ta se prične povečevati že v srednjih letih (približno od 40. leta naprej) za približno 0.3 do 0.5 kg/leto. Spremembe v telesni teži v starejši odrasli dobi so lahko tudi posledica manj aktivnega življenjskega sloga in prevelikega vnosa kalorij.

Poleg tega povečanje maščobnega tkiva lahko vpliva na spremembe pri učinkovanju zdravil.

Zdravila delimo na hidrofilna (topna v vodi) in lipofilna (topna v maščobah). Zaradi povečanja maščobnega tkiva pri starejših odraslih, imajo lahko lipofilna zdravila povečan volumen razporeditve po telesu, zaradi česar imajo tovrstna zdravila podaljšano učinkovanje. Po drugi strani pa imajo hidrofilna zdravila manjši volumen razporeditve po telesu, kar vodi v skrajšanje njihovega učinkovanja. Več o polifarmaciji si lahko preberete tukaj.

Povečanje maščobnega tkiva, tako kot v drugih starostnih obdobjih, tudi v starejšem starostnem obdobju lahko vodi v številne negativne zdravstvene posledice, predvsem povezane s prekomerno telesno težo. Slednja je dejavnik tveganja za razvoj številnih telesnih bolezni, med drugim tudi:

• sladkorno bolezen
• srčno-žilne bolezni
• mišično-skeletne bolezni
• revmatološke bolezni
• težave pri dihanju
• določene vrste rakavih obolenj

Na področju vpliva povečane telesne teže na duševno zdravje starejših odraslih obstaja zelo omejeno število raziskav, katerih rezultati tudi niso enotni. Vseeno pa je pomembno izpostaviti, da ima prekomerna telesna teža številne negativne posledice za telesno zdravje, kar pa lahko posledično negativno vpliva tudi na duševno zdravje.

Zato je pomembno, da poskrbimo za redno telesno dejavnost, s katero lahko zmanjšamo upad mišične mase in preprečimo prekomerno povečanje maščobnega tkiva. Poleg tega pa ima telesna dejavnost številne pozitivne učinke tudi na naše duševno zdravje. Več o telesni dejavnosti si lahko preberete tukaj.

V starejši odrasli dobi pride tudi do pomembnih hormonskih sprememb. Spremembe nastanejo tako v spremenjenem delovanju endokrinskih žlez kot tudi v spremenjenem učinkovanju hormonov, ki jih slednje proizvajajo. Tovrstne spremembe vplivajo tako na duševno kot tudi na telesno zdravje starejših odraslih oseb.

Nekatere hormonske spremembe običajno nastopijo že v srednji odrasli dobi, kot na primer menopavza (zmanjšanje proizvodnje estrogena) pri ženskah in andropavza (zmanjšanje proizvodnje testosterona) pri moških, ki imajo lahko negativni vpliv na telesno in duševno zdravje oseb.

Pomanjkanje estrogena pri ženskah lahko v starejši odrasli dobi vodi v razvoj osteoporoze – upada kostne gostote, zaradi česar so kosti bolj lomljive. To povečuje tveganje za razne poškodbe, ki imajo tudi daljši čas okrevanja, kar negativno vpliva tudi na duševno blagostanje osebe. Poleg tega lahko pomanjkanje estrogena vodi v pojav depresije, tesnobe in razdražljivosti.

Pomanjkanje testosterona pri moških je eden od pomembnih dejavnikov upada mišične mase pri moških, kar vodi v večjo utrujenost in spremembo življenjskega sloga. Pomanjkanje testosterona lahko vodi v razvoj depresije in zmanjšanega libida, kar lahko vodi tudi v slabšo samopodobo in izgubo samozavesti.

Inzulin je eden najpomembnejših hormonov v človeškem telesu. Nastaja v trebušni slinavki, od koder se sprošča v kri. Njegova naloga je, da spodbuja celice v človeškem telesu, da sprejmejo glukozo iz krvi. Na ta način znižuje raven glukoze v krvi in omogoča celicam pridobitev enega najpomembnejših virov energije za njihovo delovanje, vključno z možganskimi celicami.

S starostjo lahko pride do več dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšano občutljivost celic na inzulin kot tudi zmanjšano učinkovitost trebušne slinavke pri proizvodnji inzulina. To vodi v manjšo zmožnost celic, da pridobijo svoj glavni vir energije – glukozo.

Zmanjšana občutljivost na inzulin je eden najpogostejših razlogov za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, ki ima veliko negativnih učinkov tako na telesno kot tudi na duševno zdravje. Najpogostejša duševna težava, ki se pojavi pri sladkorni bolezni je depresija, ki je glede na raziskave prisotna pri kar 10 % oseb s sladkorno boleznijo. Bolniki s sladkorno boleznijo so tako bolj nagnjeni k razvoju simptomov depresije, saj inzulin vpliva na prenos ključnih nevrotransmiterjev (npr. serotonin, dopamin) in hormonov (npr. kortizol), ki so povezani z razvojem razpoloženjskih (npr. depresija) in anksioznih motenj.

Prisotnost depresije še poslabša zdravstveno stanje osebe, saj vpliva na zmanjšano telesno aktivnost, možno vpeljavo novih zdravil v zdravljenje, kar poveča možnost negativnih interakcij med zdravili in znižano kvaliteto življenja. Poleg depresije se pri sladkorni bolezni lahko pojavijo tudi druge duševne težave, kot so: anksioznost, motnje hranjenja, psihotično stanje in kognitivni upad.

V starejši odrasli dobi se zmanjša tudi proizvodnja in delovanja melatonina – hormona spanca, ki uravnava cikel spanja in budnosti. To lahko vodi v motnje spanja, kar negativno vpliva na duševno in telesno zdravje osebe. Več o težavah s spanjem si lahko preberete tukaj.

Ščitnica je endokrina žleza, ki proizvaja različne hormone, med katerimi sta najpomembnejša hormona T3 in T4. Ščitnični hormoni vplivajo na razpoloženje osebe, njeno energijo in tudi kognitivne funkcije.

Prekomerno delovanje ščitnice (hipertioridizem) lahko vodi v hitro utrudljivost, nespečnost, izgubo telesne teže kljub povečanem apetitu, razbijanje srca. V ekstremnih primerih pa lahko nastopijo celo okvare spomina, orientiranosti (časovne, prostorske) in razsodnosti, kot tudi blodnje in halucinacije.

V obratnem primeru, torej ko ščitnica izloča prenizko količino hormonov (hipotioridizem), pa se lahko pojavijo paranoidne misli, depresija, hipomanija in halucinacije. Znak hipotiroidizma je lahko tudi upočasnjeno mišljenje in delirij, na telesni ravni pa se kaže kot povečanje telesne teže, tanki in suhi lasje, zabuhlost obraza, globok glas, težave s sluhom in intoleranca mraza.

Raziskave na področju vpliva sprememb delovanja ščitnice v starejši odrasli dobi na duševno zdravje so redke. Poleg tega so rezultati raziskav na tem področju neenotni. Medtem ko rezultati nekaterih raziskav kažejo povišano tveganje za razvoj simptomov depresije pri hipotiroidizmu, druge kažejo povečano tveganje za simptome depresije v primeru hipertiroidizma. Pri tem je potrebno opozoriti, da sam nastop sprememb v delovanju ščitnice v starejši odrasli dobi ne vodi nujno v razvoj depresije. Po drugi strani pa raziskave enotno kažejo na povezavo med spremembami v delovanju ščitnice v starejši odrasli dobi in možnostjo nastopa reverzibilne demence, kjer lahko do neke mere negativne kognitivne  spremembe odpravimo, torej niso trajne. Več o demenci si lahko preberete tukaj.

Kortizol, imenovan tudi hormon stresa, nastaja v nadledvični žlezi, od koder se sprosti v kri. Igra ključno vlogo pri stresnem odzivu telesa (beg ali boj).  S staranjem pride do sprememb nadledvične žleze, kar lahko vodi v nesorazmerno količino izločanja kortizola glede na situacijo – npr. lahko se ga izloči premalo ali preveč. Posledice za duševno zdravje osebe so povečanje stresa, občutkov tesnobe in depresije. Poleg tega kortizol pomembno vpliva na delovanje hipotalamusa v naših možganih, kar lahko vodi v težave s spominom in učenjem.

‌Age UK. (2021, April 20). Your mental health and physical health are interlinked | Your mind matters. Age UK. https://www.ageuk.org.uk/information-advice/health-wellbeing/mind-body/mental-wellbeing/mental-health-and-physical-health-are-interlinked/

‌Alharbi, T. A., Paudel, S., Gasevic, D., Ryan, J., Freak-Poli, R., & Owen, A. J. (2020). The association of weight change and all-cause mortality in older adults: a systematic review and meta-analysis. Age and Ageing. https://doi.org/10.1093/ageing/afaa231

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic And Statistical Manual Of Mental Disorders (5th-TR). American Psychiatric Association.

Ayalon, L., & Tesch-Römer, C. (2018). Contemporary perspectives on ageism. Springer Nature.

Bowden Davies, K. A., Pickles, S., Sprung, V. S., Kemp, G. J., Alam, U., Moore, D. R., Tahrani, A. A., & Cuthbertson, D. J. (2019). Reduced physical activity in young and older adults: metabolic and musculoskeletal implications. Therapeutic Advances in Endocrinology and Metabolism, 10, 204201881988882. https://doi.org/10.1177/2042018819888824

‌Bringing Awareness to the Mental Health of Older Adults. (n.d.). Www.samhsa.gov. https://www.samhsa.gov/blog/bringing-awareness-mental-health-older-adults

‌Chaker, L., Cappola, A. R., Mooijaart, S. P., & Peeters, R. P. (2018). Clinical aspects of thyroid function during ageing. The lancet Diabetes & endocrinology, 6(9), 733-742.

Chia, C. W., Egan, J. M., & Ferrucci, L. (2018). Age-Related Changes in Glucose Metabolism, Hyperglycemia, and Cardiovascular Risk. Circulation Research, 123(7), 886–904. https://doi.org/10.1161/circresaha.118.312806

Cichocka, M., & Bereś, A. (2018). From fetus to older age: A review of brain metabolic changes across the lifespan. Ageing Research Reviews, 46, 60–73. https://doi.org/10.1016/j.arr.2018.05.005

Doherty, A. M., & Gaughran, F. (2014). The interface of physical and mental health. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 49(5), 673–682.

‌Guidelines for Comprehensive Mental Health Services for Older Adults in Canada. https://www.mentalhealthcommission.ca/wp-content/uploads/drupal/2017-09/mhcc_seniors_guidelines_0.pdf

‌Health Direct. (2018, Februar 8). Older people and mental health. Healthdirect.gov.au; Healthdirect Australia. https://www.healthdirect.gov.au/older-people-and-mental-health

How Aging Affects Sleep. Yale Medicine. https://www.yalemedicine.org/news/how-aging-affects-sleep

Klotz, U. (2009). Pharmacokinetics and drug metabolism in the elderly. Drug Metabolism Reviews, 41(2), 67–76. https://doi.org/10.1080/03602530902722679

‌Liat Ayalon, & Clemens Tesch-Römer. (2018). Contemporary Perspectives on Ageism (Vol. 19). Springer Open.

Liu, Y., Zhao, W., Lu, Y., Zhao, Y., Zhang, Y., Dai, M., … & Dong, B. (2022). Systematic metabolic characterization of mental disorders reveals age‐related metabolic disturbances as potential risk factors for depression in older adults. Medcomm, 3(4), e165.

Lloyd-Sherlock, P. G., Ebrahim, S., McKee, M., & Prince, M. J. (2016). Institutional ageism in global health policy. BMJ, 354.

Mental Health Foundation. (2021, Avgust 23). Mental health in later life. Www.mentalhealth.org.uk. https://www.mentalhealth.org.uk/explore-mental-health/a-z-topics/mental-health-later-life

Murman, D. (2015). The Impact of Age on Cognition. Seminars in Hearing, 36(03), 111–121. https://doi.org/10.1055/s-0035-1555115

‌Newsom, R., & DeBanto, J. (2022, Marec 18). Aging and Sleep: How Does Growing Old Affect Sleep? Sleep Foundation. https://www.sleepfoundation.org/aging-and-sleep

NIJZ. (2021). PREHRANA IN TELESNA DEJAVNOST ZA ZDRAVJE PRI STAREJŠIH – PREGLED STANJA. Uporabljeno v decembru 2023.  https://nijz.si/wp-content/uploads/2021/07/prehranaintelesnadejavnoststarejsih_4940.pdf

Norman, K., Hab, U., & Pirlich, M. (2021). Malnutrition in Older Adults—Recent Advances and Remaining Challenges. Nutrients, 13(8), 2764. https://doi.org/10.3390/nu13082764

O’hara, R., Reynolds, C. F., & Etkin, A. (2016). Handbook of Mental Health and Aging. Academic Pr.

‌Palmer, A. K., & Jensen, M. D. (2022). Metabolic changes in aging humans: current evidence and therapeutic strategies. Journal of Clinical Investigation, 132(16). https://doi.org/10.1172/jci158451

‌Pataky, M. W., Young, W. F., & Nair, K. S. (2021). Hormonal and Metabolic Changes of Aging and the Influence of Lifestyle Modifications. Mayo Clinic Proceedings, 96(3), 788–814. https://doi.org/10.1016/j.mayocp.2020.07.033

Povzeto po: Žalovanje. Kampanja Nisi okej? Povej naprej. https://nisiokejpovejnaprej.si/dusevno-zdravje/soocanje-s-tezkimi-zivljenjskimi-situacijami/zalovanje/

‌Psychology and Aging. https://www.apa.org/pi/aging/resources/guides/aging.pdf

Sadock, B. J., Sadock, V. A., & Ruiz, P. (2015). Kaplan & Sadock’s synopsis of psychiatry: Behavioral sciences/clinical psychiatry (11th ed.). Wolters Kluwer.

Saška, U., Alja, R., & Paska, V. (n.d.). Samomor v Sloveniji in svetu Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava. Retrieved January 16, 2024, from https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf

‌Soysal, P., Ates Bulut, E., Yavuz, I., & Isik, A. T. (2019). Decreased Basal Metabolic Rate Can Be an Objective Marker for Sarcopenia and Frailty in Older Males. Journal of the American Medical Directors Association, 20(1), 58–63. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2018.07.001

‌Summary: Guidelines for Comprehensive Mental Health Services for Older Adults in Canada. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.mentalhealthcommission.ca/wp-content/uploads/drupal/2020-04/Summary_Senior_Guidelines_Eng.pdf

‌World Health Organization. (2021, Marec 18). Ageing: Ageism. Www.who.int; World Health Organization. https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/ageing-ageism