Deli prispevek

Paliativna prehrana je specializiran pristop k prehrani in je del paliativne oskrbe.

Paliativna oskrba je po Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) opredeljena kot dejavnost, katere glavni cilj je zagotavljati kakovost življenja ljudem z resnim, življenje ogrožajočim stanjem, ne glede na to, kje ta oskrba poteka, v zdravstveni instituciji ali na bolnikovem domu. Paliativna prehrana si prizadeva ohraniti ali izboljšati prehranski status posameznika in pogosto vključuje obvladovanje simptomov kot so bolečina, slabost, bruhanje in izguba apetita.

Paliativna prehrana ima med potekom paliativne oskrbe ključno vlogo pri boljšem počutju, vzdrževanju energijskega ravnovesja in funkcionalne mase ter zmogljivosti bolnika, saj se pri večini boleznih spremeni tudi presnova bolnika. Pri paliativnih bolnikih se v veliki meri pojavljata izguba teka (anoreksija) in podhranjenost, ki pospeši kaheksijo, zato je glavni cilj paliativne prehrane ohraniti ali izboljšati prehranski status posameznika in obvladovati simptome, povezane s prebavo in presnovo in na ta način tudi preprečiti podhranjenost.

Paliativna prehrana upošteva individualni pristop, ki vključuje prehransko presejanje, prehranski pregled in oceno prehranskega stanja ter pripravo prehranskega načrta, ki vključuje prilagoditve prehrane posamezniku (sprememba teksture hrane, manjši in pogostejši obroki, uporaba oralnih prehranskih dopolnil in hranil ter drugi podporni ukrepi) (5, 6). Spremlja se tudi izvajanje in evalvacija uspešnosti prehranskega načrta.

Konkretni cilji paliativne prehranske podpore se spreminjajo glede na faze oz. stanje bolezni. V zgodnjih fazah paliativne oskrbe je cilj prehranske podpore, da pozitivno vpliva na metabolne procese, ohranja funkcionalno maso in posledično dobro počutje bolnikov. Pri bolnikih v zgodnji fazi paliativne oskrbe veljajo enaka priporočila glede prehrane kot pri drugih kroničnih bolnikih. Cilj je specifično zdravljenje, s katerim želimo zmanjšati simptome bolezni pri pacientu in na ta način podaljšati njegovo življenje. Prehransko podporo se v zgodnji fazi uvede ob pojavu podhranjenosti in nezmožnosti uživanja hrane več kot 7 dni, z enteralno prehrano pa se prične ob poslabšanju stanja (nezmožnost uživanja več kot 60% hrane v naslednjih 10-ih dneh, izguba telesna mase zaradi nezadostne prehrane).

V kasnejših fazah je glavno vodilo lajšanje simptomov bolezni z namenom dviga kakovosti življenja. Posebno pomembno je prepoznavanje zadnje faze bolezni, kjer prehranska podpora ne prinaša koristi.

Hranila, ki jih telesu zagotovimo z naravnimi viri (v obliki hrane), imajo bistveno boljši učinek v telesu kot v izolirani obliki prehranskih dodatkov. Na splošno velja, da so potrebe po hranilih pri aktivnih bolnikih 30–35 kcal/kg TM/dan, pri ležečih bolnikih pa 20–25 kcal/kg TM/dan. Raziskave kažejo, naj bi prehranski dodatki, obogateni z n-3 maščobnimi kislinami, zagotovili določeno povečanje funkcionalne in izboljšanje puste telesne mase.

Priporoča se,. da pacienti redno skrbijo za ustno higieno, saj redno ščetkanje in izpiranje ust lahko pomaga pri boljšem okušanju hrane. V primeru podhranjenosti je zelo pomembno, da hrana vsebuje zadosti beljakovin (okoli 1,5 g/kg telesne mase).

V obdobju pozne paliativne oskrbe je zadostitev vsem prehranskim potrebam manj pomembno, sprejemljiv je nezadosten prehranski vnos, bolniku se ponuja hrana, ki jo lažje prenaša in mu je v minimalno breme.

V zadnjem, terminalnem obdobju življenja večina bolnikov potrebuje minimalne količine hrane in tekočine. Študije kažejo, da dohranjevanje (enteralno ali parenteralno) ne vpliva na dolžino preživetja, ima pa številne neželene učinke in poslabšuje kakovost življenja. V tem obdobju se izvaja le še ustna nega.

Paliativna prehrana vključuje sodelovanje med zdravstvenimi strokovnjaki, vključno s zdravniki, medicinskimi sestrami, dietetiki, negovalnim osebjem in drugimi člani paliativne ekipe, ki sodelujejo pri zagotavljanju celostne oskrbe. Omenjeni interdisciplinarni pristop zagotavlja, da so upoštevani vsi vidiki oskrbe ter zagotovljena celovita podpora posamezniku in njegovi družini Negovalno osebje pogosto sodeluje pri načrtovanju obrokov, pripravi hrane in pomoči pri hranjenju, zato je zelo priporočljivo njihovo usposabljanje, da se zagotovijo posameznikove prehranske potrebe.

Na splošno je cilj paliativne prehrane izboljšanje kakovosti življenja posameznikom, ki prejemajo paliativno oskrbo, z obravnavanjem njihovih prehranskih potreb, obvladovanjem simptomov in nudenjem čustvene podpore. Paliativna prehrana je ključna sestavina celovite paliativne oskrbe, ki je osredotočena na celotno počutje bolnikov pri podpori njihovih telesnih, čustvenih in psihosocialnih potreb v tem zahtevnem obdobju.

Viri in literatura:

  • Rotovnik-Kozjek, N., Mrevlje, Ž., Koroušić-Seljak, B., Zakotnik, B. in Takač, I. (2012). Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakom. Kaheksija pri bolnikih z rakom. V. S. Novaković, B. Zakotnik in J. Žgajnar (ur.), V: Raziskovanje v onkologiji; Priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakom: Zbornik, 25. Onkološki vikend (str. 95-105). Ljubljana: Kancerološko združenje Slovenskega društva in Onkološki inštitut Ljubljana
  • Blum, D. S. G. S. T., Stene, G. B., Solheim, T. S., Fayers, P., Hjermstad, M. J., Baracos, V. E., in Luc, D. (2014). Validation of the Consensus-Definition for Cancer Cachexia and evaluation of a classification model—a study based on data from an international multicentre project (EPCRC-CSA). Annals of oncology, 25(8), 1635-1642 https://doi.org/10.1093/annonc/mdu086
  • Zakotnik B. (2009). Prehranjevanje in nadomeščanje tekočin pri umirajočem bolniku. V: Kancerološko združenje SZD. Onkološki inštitut; Zveza slovenskih društev za boj proti raku; 2009. p. 14–21. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=9842
  • Benedik, J. (2009). Prehrana v paliativni medicini: ko sita vrana lačni ne verjame. Onkologija, 13(2), 117-119,. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PH9CLUUQ
  • Paliativna oskrba odraslih bolnikov z rakom v Sloveniji : temeljni pojmi in priporočila (2023) Moltara M, Marjana Bernot M. (ur.). Ljubljana : Onkološki inštitut Ljubljana https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=16376
  • Rotovnik-Kozjek, N., & Kogovšek, K. (2016). Priporočila za prehransko podporo bolnika z neozdravljivim rakom. Prehranska podpora bolnika z neozdravljivim rakom: Aktualne Teme Iz Paliativne Oskrbe, Ljubljana, 14. 9. 2016, 11–17.
  • Flisar, M. (2018). Prehranski status paliativnega bolnika: (magistrsko delo) [[M. Flisar]]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69969
  • Cotogni, Paolo, Silvia Stragliotto, Marta Ossola, Alessandro Collo, Sergio Riso, and on behalf of the Intersociety Italian Working Group for Nutritional Support in Cancer. 2021. The Role of Nutritional Support for Cancer Patients in Palliative Care. Nutrients 13, no. 2: 306. https://doi.org/10.3390/nu13020306
  • Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2008
  • Referenčne vrednosti za vnos hranil. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije; 2004
  • Prilagojeno po: Gabrijelčič Blenkuš M et al. Perspektive: Krhkost. Javno zdravje 2017; 1 (1):92-127
  • Kako skrbimo za zdravje?: z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020. (2023). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/05/Kako-skrbimo-za-zdravje_2023_5_pisarniskiTisk.pdf
  • Prilagojeno po: Gregorič, M., Fajdiga Turk, V., & Blaznik, U. (2015). Prehranske navade za krepitev zdravja med starejšimi odraslimi. V Značilnosti starejšega prebivalstva v Sloveniji – prvi rezultati raziskave SHARE (str. 105–115). Inštitut za ekonomska raziskovanja = Institute for Economic Research
  • Flegal KM, Carroll MD, Kit BK, Ogden CL. Prevalence of obesity and trends in the distribution of body mass index among US adults, 1999-2010. JAMA. 2012;307(5):491-497. doi:10.1001/jama.2012.39
  • www.star-vital.si/clanki/zdravstveni-pogled-na-staranje-5bdc09482114e034ce571c93