Demenca je sindrom, skupek simptomov, za katere je značilen upad kognitivnih zmožnosti – torej na področju spomina, pozornosti, mišljenja itd. Za demenco je značilno, da prične oteževati vsakodnevno delovanje, tako na področju medosebnih odnosov kot tudi opravljanje vsakodnevnih opravil (npr. vodenje gospodinjstva, obiski trgovine). Najpogosteje se pojavi pri osebah, starejših od 65 let.

Poznamo reverzibilne (povratne) in ireverzibilne (nepovratne) vrste demence. Za ireverzibilne oblike demenc je značilno postopno odmiranje možganskih nevronov (živčnih celic). Vzroki za odmiranje so lahko različni – npr. različni tipi bolezni (npr. Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen), ponavljajoča poškodba glave in dolgotrajna odvisnost ali ponavljajoče se zlorabe alkohola in/ali psihoaktivnih substanc.

Pri reverzibilnih demencah je značilno, da lahko ob pravočasnem učinkovitem zdravljenju primarnega vzroka za nastanek simptomov demence, odpravimo, izrazito izboljšamo ali preprečimo nadaljnji razvoj demence. Primarni vzroki, ki lahko vplivajo na nastanek simptomov demence, so lahko na primer: pomanjkanje vitamina B12, vitamina B9, odvisnost od alkohola, spremembe v delovanju ščitnice (hipo- in hiper-tiroidizimi), možganski tumorji, infekcijske bolezni možganov. Zgodnja diagnoza je ključna, saj lahko le tako učinkovito zmanjšamo simptome reverzibilne demence in pravočasno pričnemo z zdravljenjem, preden pride do ireverzibilnih sprememb v možganih.

Povsem normalno je, da se naše delovanje s starostjo nekoliko upočasni in občasno kaj pozabimo (npr. kam smo dali ključe, kakšno je naše geslo, kakšen je bil naslov spletne strani, ki smo si jo ogledovali). Vseeno pa smo sposobni pridobiti nove veščine in znanja ter nimamo težav pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.

Depresija lahko vpliva na spomin in se kaže kot demenci podobni simptomi. Starejša oseba z depresijo lahko poroča o luknjah v spominu, ima težave z razumnim razmišljanjem in je zmedena, a to so posledice slabega vzdrževanja pozornosti zaradi depresije in ne demence. Te težave tipično izginejo z zdravljenjem depresije. Temu strokovno tudi pravimo psevdo demenca. Depresija in demenca se ločita predvsem v tem, da se kognitivne težave pri depresiji pojavijo hitro, medtem ko je kognitivni upad pri demenci dlje časa trajajoč proces.

Demenco si pogosto predstavljamo oz. jo razumemo kot težave s pomnenjem dogodkov iz bližnje preteklosti, zmedenost, da se osebe lahko izgubijo tudi v njim znanih krajih, imajo težave pri opravljanju znanih nalog in so nezaupljivi, razdražljivi ter imajo težave s skrbjo zase. Vendar pa obstaja več različnih ireverzibilnih vrst demence, ki se med seboj nekoliko razlikujejo glede na vzroke za nastanek in simptome. Težave s spominom niso nujno najbolj izrazit simptom vseh vrst demence. Spodaj je naštetih nekaj najpogostejših demenc:

Alzheimerjova bolezen je najpogostejša vrsta demence. Razvije se kot posledica nalaganja škodljivih beljakovin v možganih (amiloid, tau beljakovine), ki ovirajo prenos informacij med nevroni ali odmiranje nevronov (živčnih celic).

Najpogostejši zgodnji simptomi Alzheimerjeve bolezni so:

• težave s kratkoročnim spominom in pomnjenjem (npr. kaj so včeraj jedli za kosilo, da so bili vnuki en teden nazaj na obisku, pozabljanje stvari),
• težave z vidno-prostorsko orientacijo (npr. se izgubijo na dobro poznani poti do trgovine, pozabijo kje so parkirali avtomobil),
• težave s komunikacijo (npr. težko najdejo pravo besedo, pozabljanje besed in/ali imen),
• težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil (npr. kuhanje, neprimerno uporabljanje hišnih aparatov),
• spremembe v vedenju in osebnostnih lastnostih (npr. razdražljivost, depresivno razpoloženje, tesnobnost, nezaupljivost, zmedenost).

Vaskularna demenca ali kot je bila včasih poimenovana, demenca enega ali več infarktov, je vrsta demence, ki nastane zaradi težav z oskrbo možganov s krvjo. Oskrba možganov s krvjo je lahko okrnjena zaradi poškodb (npr. možganskih krvavitev ali zamašitve žil – infarkti) in je največkrat posledica poapnenja (ateroskleroze) krvnih žil.

Za vaskularno demenco je značilen nenaden pojav simptomov, ki so odvisni od lokacije v možganih, kjer je prišlo do poškodbe krvnih žil. Večina simptomov je podobnih simptomom Alzheimerjeve bolezni, pri čemer je za vaskularno demenco značilen predvsem upad hitrosti procesiranja (obdelovanja) informacij in upad sposobnosti reševanja problemov. Pomembna razlika med Alzheimerjevo boleznijo in vaskularno demenco je tudi v tem, da pri vaskularni demenci ne pride nujno do izrazitega upada spomina. Vaskularno demenco lahko hkrati spremlja tudi Alzheimerjeva bolezen – prisotnost ene ne izključuje možnosti pojava druge.

Nekateri od simptomov kognitivnega upada pri vaskularni demenci so tudi:

• težave s koncentracijo in pozornostjo,
• težave z organizacijo in načrtovanjem,
• težave s komunikacijo,
• težave z ravnotežjem in s hojo
• spremembe osebnostnih lastnosti,
• spremembe v razpoloženju.

Ključen razlog za razvoj demence z Lewyjevimi telesci je nabiranje proteinov imenovanih Lewyjeva telesca v možganskih živčnih celicah. Tovrstno nabiranje proteinov najpogosteje prizadane možganske regije zadolžene za pomnenje, mišljenje in gibanje. Posledično so kognitivni simptomi demence z Lewyjevimi telesci podobni simptomom Alzheimerjeve bolezni.

Poleg naštetega so za to vrsto demence značilni tudi sledeči simptomi:

• vidne halucinacije, možne pa so tudi halucinacije drugih čutov (npr. sluh, vonj, dotik, okus),
• težave z gibanjem oziroma parkinsonizmi (npr. tresavice, počasno gibanje, težave z ravnotežjem),
• težave s krvnim pritiskom (npr. hiter upad krvnega pritiska, kar lahko vodi v omotičnost, padce),
• premetavanje, kričanje in govorjenje v spanju (REM motnje spalnega vedenja),
• omotičnost,
• dolgi popoldanski počitki.

Izraz fronto-temporalna demenca (FTD) se uporablja kot krovni termin za različne motnje, ki povzročijo okvaro nevronov v frontalnih in temporalnih predelih možganov. Ti predeli možganov so predvsem povezani z osebnostnimi lastnostmi, vedenjem in jezikom. Simptomi FTD so odvisni od predela možganov, kjer so primarno poškodovani nevroni.

Pri poškodbah frontalnega (čelnega) dela možganov se lahko FTD kaže predvsem v spremenjeni osebnosti, kar lahko vključuje:

• vedenje postopno postane družbeno neprimerno,
• impulzivnost oziroma pomanjkanje inhibicije,
• razdražljivost,
• kompulzivno vedenje (npr. kopičenje predmetov)
• spremembe v prehranjevalnih navadah (npr. prekomerno uživanje ogljikovih hidratov)

Pri poškodbah temporalnega (senčnega) dela pa se lahko simptomi FTD izražajo kot težave s komunikacijo, in sicer kot:

• naraščajoče težave pri uporabi in razumevanju pisne in govorne komunikacije (npr. neprepoznavanje zapisane besede, težave pri iskanju prave besede pri govoru),
• izogibanje uporabe specifičnih besed, ki jih lahko nadomestijo z uporabo bolj splošnih različic (npr. namesto poimenovanja mize lahko pokažejo nanjo in uporabijo besedo “to”),
• okorno govorjenje (npr. izrazito kratki stavki, napake pri tvorbi stavkov.

Za demenco je značilno, da je bolezen, ki postopno napreduje. Zato pogosto delimo potek demence na tri stopnje, ki jih lahko med seboj razlikujemo po stopnji izraženosti simptomov in njihovem vplivu na zmožnost vsakodnevnega delovanja osebe. Kljub temu da demenca zmanjša kognitivne sposobnosti osebe, se oseba tega zaveda v zgodnji in srednji fazi razvoja demence. Pogosto je zavedanje napredovanja demence oz. izguba samostojnosti eden ključnih razlogov za razvoj stisk (npr. depresija, anksioznost, razdražljivost, apatija) pri osebi z demenco. Kako bo demenca vplivala na osebo je težko predvideti, saj je odvisno od večih dejavnikov – vrste demence, starosti osebe, splošnega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga.

Za zgodnjo stopnjo demence so značilni blažje izraženi simptomi, ki jih lahko tudi ne zaznamo, saj oseba lahko samostojno vodi svoje življenje, brez potrebe ali zgolj z manjšo potrebo po podpori drugih. Ta faza običajno traja do dveh let. V tem obdobju je tveganje za razvoj stisk še posebej visoko.

Za Alzheimerjevo bolezen je v zgodnji fazi demence značilno predvsem pozabljanje dogodkov iz bližnje preteklosti, osebe potrebujejo dlje časa za opravljanje določene aktivnosti ali naloge, medtem ko so za FTD značilne predvsem spremembe v vedenju. V zgodnji fazi demence Lewyjevih telesc so simptomi podobni Parkinsonovi bolezni, prisotne so lahko tudi halucinacije. Pri vaskularni demenci pa se simptomi odražajo predvsem v težavah s sledenjem preprostim navodilom (npr. receptu), upočasnjenim razmišljanjem in s krajšimi obdobji nenadne zmedenosti.

V zgodnji fazi demence se mnoge osebe odločijo, da pripravijo vnaprejšnjo izjavo volje. V njej tako lahko opredelijo katere vrste in oblike zdravstvene oskrbe si želijo in katere ne v času, ko njihova demenca napreduje do te stopnje, da sami niso več zmožni izraziti svoje volje. Vnaprejšnja izjava volje omogoči zdravstvenemu osebju in bližnjim, da sprejemajo odločitve, ki so skladne z željami osebe z demenco. Prav tako se lahko v tem obdobju osebe z demenco odločijo, da uredijo pravnomočno pooblastilo, s katerim omogočijo bližnji osebi, ki ji zaupajo, da bo namesto njih izvede pravna dejanja (npr. upravljanje premoženja).

V srednji stopnji demence so simptomi izraženi bolj, kot pri zgodnji stopnji. Običajno že sami zaznamo spremembe pri drugi osebi, ki ima tudi večjo potrebo po podpori pri izvajanju vsakdanjih opravil (npr. pomoč pri osebni higieni, pomoč pri oblačenju, pomoč pri pripravi obrokov, pomoč pri nakupovanju).

Običajno ta faza traja najdlje, lahko tudi do štiri leta. V tem času se simptomi postopno slabšajo oz. postajajo vse bolj izraženi. Pri vseh vrstah demence se lahko pojavijo tudi težave pri uporabi toaletnih prostorov. Spremembe v vedenju in osebnostnih lastnostih se v srednji fazi razvoja demence pričnejo kazati tudi pri drugih vrstah ireverzibilnih demenc. Težave s spominom postanejo izrazitejše pri Alzheimerjevi bolezni, kot tudi pri FTD in vaskularni demenci. V srednji fazi razvoja demence Lewyjevih telesc, se bolj izrazito kažejo parkinsonizmi (npr. padci, slabši nadzor nad motornimi (gibalnimi) funkcijami, težave z govorom, težave s požiranjem).

Pri pozni stopnji demence so simptomi že močno izraženi in izrazito ovirajo osebo na vseh področjih njenega življenja. Osebe, ki so v pozni stopnji razvoja demence, potrebujejo stalno pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Ta faza demence običajno traja eno do dve leti.

V pozni fazi razvoja demence, so si simptomi različnih vrst demence med seboj zelo podobni in jih je zaradi tega težko ločiti med seboj. V tej fazi demence osebe pogosto ne prepoznajo več bližnjih, lahko ne prepoznajo niti sebe v ogledalu, večino časa preživijo v postelji, ne prepoznajo svoje okolice (npr. sobe), nekateri lahko izgubijo možnost govora ali oblikovanja smiselnih odgovorov. V pozni stopnji demence so pogosteje prisotne halucinacije tudi pri drugih oblikah demenc (ne le demenci Lewyjevih telesc), vendar so te halucinacije v vsebinah najpogosteje prijetne za osebo, ki jih doživlja.

Pozna stopnja demence močno vpliva na pričakovano življenjsko dobo osebe. Eden izmed razlogov za to je lahko v sami naravi demence, ki močno zmanjša sposobnost osebe, da bi bližnjim ali zdravstvenemu osebju opisala svoje zdravstvene potrebe. Pri starejših odraslih z demenco se lahko različne zdravstvene težave razvijejo kot posledica neaktivnosti in negibnosti, kakor tudi zmanjšane telesne odpornosti, kar lahko vodi v razvoj različnih infekcij. Drugi pomemben vpliv na pričakovano življenjsko dobo je lahko v prisotnosti drugih boleznih, ki so vplivale na sam razvoj demence, kot so na primer srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, Huntingtonova bolezen. Posledično je še pomembnejše, da spremljamo zdravstveno stanje osebe z demenco in tako sami zaznamo morebitno potrebo po obisku zdravnika.

Kadar se pojavijo znaki demence, je najboljše čimprej obiskati osebnega zdravnika. Ta nas bo naprej napotil k specialistu – nevrologu ali psihiatru. Prvi korak zdravstvene obravnave pri specialistu bo celovit pregled simptomov in splošnega zdravstvenega stanja. Ta je ključen za določitev vzroka nastanka simptomov, kot so na primer pešanje spomina, koncentracije in spremembe v vedenju – torej simptomov, ki so podobni demenci. Na ta način bo zdravnik izločil druge morebitne vzroke reverzibilne demence (npr. depresija, bolečina, telesne poškodbe). To je predvsem pomembno, ker (kot opisano zgoraj) so lahko nekateri simptomi demence reverzibilni, torej se jih lahko s pravočasnim ukrepanjem v celoti odpravi ali ustavi njihov nadaljnji razvoj.

V naslednjem koraku bo zdravnik specialist nevrologije ali psihiatrije ugotovil, katero vrsto demence imamo in temu prilagodil zdravljenje. Slednje lahko zajema različna zdravila, ki upočasnijo potek demence ali pomagajo lajšati določene simptome. Nam in našim bližnjim bo prav tako svetoval, kako spremeniti življenjski slog, da upočasnimo nadaljnji razvoj demence in nas usmeril na različne vire pomoči (npr. Spominčica, Srebrna nit)

Ireverzibilna demenca ni ozdravljiva, vseeno pa lahko upočasnimo napredovanje bolezni z zdravim življenjskim slogom – torej z redno telesno dejavnostjo, zdravim prehranjevanjem, opuščanjem kajenja in pitja alkohola ter rednimi obiski osebnega zdravnika. Poleg tega je dobro imeti pogoste socialne stike in ohranjanjati naše priljubljene hobije.

Pri pozabljivosti si lahko pomagamo z rednim zapisovanjem nalog in pomembnih datumov. V zgodnjih stopnjah demence je dobro načrtovati vnaprej – identificiramo osebo, ki ji zaupamo, da nam bo pomagala pri odločanju in izražanju naših želja. Ko gremo od doma, pri sebi hranimo osebni dokument z naslovom našega prebivališča in kontakt vsaj ene osebe, ki ji zaupamo.

Za informacije in podporo osebam z demenco ali njihovim svojcem se lahko obrnemo na Demenci prijazne točke, ki se nahajajo po celotni Sloveniji. Te se zavzemajo za aktivno vključenost oseb z demenco v lokalno skupnost in ozaveščenost javnosti. Nudijo informacije o demenci, pomoč osebam z demenco (npr. če je ta zmedena ali izgubljena) in usmeritve (npr. na Spominčico, k zdravniku, Urad Varuha človekovih pravic, Center za socialno delo in druge institucije).

Skrb za osebo z demenco je lahko zelo naporna. Potrebuje veliko potrpežljivosti in empatije. Z osebo moramo govoriti umirjeno, jo poslušati in se jo potruditi razumeti. Dobro je, da osebi dopustimo čim več samostojnosti pri opravilih in odločanju – toliko kot je je sama sposobna. Vzpodbujamo pogovore, a ne silimo v tematike, ki se jih oseba ne spomni. Z osebo se ne prepiramo, kaj je res in kaj ni res, temveč po potrebi spremenimo temo pogovora.

Vsakodnevne dejavnosti si lahko zase in za osebo z demenco olajšamo tako, da:

• vzpostavimo rutino, dejavnosti opravljamo o približno enakem času
• med vsakodnevne dejavnosti vključimo tudi te, ki osebo veselijo
• osebi pomagamo pri pisanju opomnikov in seznamov opravil
• sledimo, ali je oseba vzela vsa potrebna zdravila (za lažje pomnjenje lahko kupimo tudi škatlico za organizacijo zdravil)
• medtem ko osebi pomagamo pri opravilu, ji med tem razlagamo kaj počnemo.

Posebno pozornost potrebuje tudi komunikacija:

• govorimo razločno in počasi, s kratkimi stavki,
• naš ton glasu in nebesedna komunikacija naj bo pozitivna in prijazna,
• vzdržujemo očesni stik,
• smo potrpežljivi,
• počakamo na odgovor in ne hitimo,
• spodbujamo, da čim več povedo,
• na razpolago jim damo preproste izbire (npr. “Bi danes raje makarone ali golaž?”),
• med komunikacijo odstranimo moteče dejavnike in se povsem posvetimo pogovoru.

Preuredimo dom tako, da je prijazen osebi z demenco:

• dobra razsvetljava, ki lahko prepreči zmedenost in zmanjša verjetnost padca;
• zmanjšanje nepotrebnih zvokov, kar lahko dosežemo z blazinami, preprogami in zavesami, poleg tega ugašamo televizijo ali radio, kadar jih ne potrebujemo
• varna tla, kjer se izogibamo vzorcem, saj ti lahko zmedejo osebo in vodijo v padce (najboljša izbira so nesvetleča tla v barvi, ki je v kontrastu od barve stene)
• uporaba kontrastnih barv tudi pri drugih elementih prostora (npr. za vrata, stranišče, pohištvo, krožnike)
• odstranjevanje odsevov, saj ti lahko sprožijo zmedenost ali stres, kadar se oseba z demenco v odsevu ne prepozna
• označbe z napisi in slikami, s katerimi pomagamo osebi z orientacijo v prostoru in z lokacijo predmetov v predalih.

Kadar se nam bližnja oseba sooča z demenco, je težko tudi nam, zato je pomembno da skrbimo tudi zase. Spominčica – Alzheimer Slovenija nudi različne vire podpore za svojce: posvetovalnico, svetovalni telefon (059 305 555), skupine za samopomoč in usposabljanje za svojce.

Kot preventiva za demenco deluje aktivno staranje, s katero vzdržujemo zdrav življenjski slog. Aktivno staranje zajema:

1. Telesna dejavnost: Kakršnakoli oblika gibanja (npr. sprehod, vrtnarjenje) je učinkovita pri zmanjševanju simptomov depresije in izboljšanju našega počutja. Kljub morebitni utrujenosti, skušamo upoštevati, da telesna dejavnost spodbudi naše možgane in telesu povrne energijo. Med telesno dejavnostjo se sproščajo hormoni, ki znižujejo bolečino in višajo občutek sreče. Poleg tega redno gibanje pripomore k znižanju simptomov stresa in anksioznosti ter hkrati izboljšuje samopodobo in spanec.
2. Prehrana: Različne študije so pokazale vpliv zdrave prehrane na naše počutje. Ker način prehranjevanja predstavlja velik del skrbi za lastno (duševno) zdravje, si je za pripravo rednih, zdravih in raznolikih obrokov dobro vzeti čas in se izogibati hitri ter mastni hrani.
3. Higiena spanca: Slab spanec lahko vodi v slabše počutje, izčrpanost, razdražljivost, slabši imunski sistem itd. Z dobro higieno spanja lahko ublažimo svoje duševne težave ali zmanjšamo verjetnost za njihov pojav. Kot za vse odrasle, se za starejše priporoča 7 do 9 ur spanca. Kvaliteto spanja lahko izboljšamo tako, da vstanemo in gremo spat vsak dan ob isti uri, ne uporabljamo elektronike (npr. televizije, računalnika) vsaj eno uro pred spanjem in se izogibamo dremanju pozno popoldne.
4. Redni obiski osebnega zdravnika: za zdravo staranje se priporoča tudi (vsaj) letno obiskovanje osebnega zdravnika, ki nas lahko skozi pogovor in preventivne preglede usmerja v zdrav življenjski stil.
5. Zdrave navade: poleg omenjenega se izogibamo alkoholu in tobaku in ohranjamo zdrav nivo holesterola in sladkorja v krvi.

Vzdrževanje socialne podporne mreže pozitivno vpliva na naše počutje in zmanjšuje osamljenost. Pomaga nam lahko pri hitrejšem prepoznavanju simptomov, pri spoprijemanju s simptomi in omogoča stike, ki nam pomagajo pri vsakodnevnih dejavnostih.

Miselna aktivnost pomaga upočasniti upad miselnih sposobnosti in je povezana z boljšo kvaliteto življenja. Redna miselna aktivnost lahko omogoči lažji priklic informacij in premagovanje miselnih naporov. Primerne vaje so na primer igra spomina, iskanje parov, uganke in iskanje razlik. Poleg vaj smo lahko miselno aktivni tudi pri vsakodnevnih opravilih, na primer ko gremo v trgovino poskušamo priklicati kaj vse potrebujemo in šele nato pogledamo na seznam.

Demenca. Program Mira. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/pogoste-dusevne-tezave-in-motnje/demenca/

‌Demenca. NIJZ. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/demenca/

‌World Health Organization. (2023, Marec 15). Dementia. World Health Organization. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dementia

‌OBLIKE DEMENCE. EDemenca. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran: https://edemenca.si/oblike-demence/

‌Lewy Body Dementia Association. (2022, April 13). Lewy Body Dementia Behavior Changes. Lewy Body Dementia Association. https://www.lbda.org/blog/lewy-body-dementia-behavior-changes/‌

Mayo Clinic. (2016). Frontotemporal Dementia – Symptoms and Causes. Mayo Clinic. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/frontotemporal-dementia/symptoms-causes/syc-20354737

‌Alzheimer’s Society. (2021, Februar 24). The Progression and Stages of Dementia | Alzheimer’s Society. https://www.alzheimers.org.uk/about-dementia/symptoms-and-diagnosis/how-dementia-progresses/progression-stages-dementia

‌Dementia UK. Dementia UK. https://www.dementiauk.org/information-and-support/about-dementia/stages-of-dementia/middle-stage-dementia/

‌Bhandari, S. (2006, Februar 3). What Is Dementia? WebMD; WebMD. https://www.webmd.com/alzheimers/types-dementia

Sadock, B. J., Sadock, V. A., & Ruiz, P. (2015). Kaplan & Sadock’s synopsis of psychiatry: Behavioral sciences/clinical psychiatry (11th ed.). Wolters Kluwer.

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic And Statistical Manual Of Mental Disorders (5th-TR). American Psychiatric Association.