Padci so pri starejših pogost in nevaren zaplet, ki lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Veliko padcev se lahko prepreči. Z vpeljavo manjših sprememb v življenju, lahko zmanjšamo verjetnost za padce.

Če ste padli, vas je padca strah ali se med hojo in stojo počutite nestabilno, težavo zaupajte najbližjemu zdravstvenemu delavcu. S podobnimi težavami se srečuje več kot polovica starejših oseb ! S pravočasnim ukrepanjem lahko ponovno polno zaživite. Nekaj enostavnih nasvetov za preprečevanje padcev lahko poiščete v zloženki Preprečimo padce.

Vadba za preprečevanje padcev

Vadbeni programi za preprečevanje padcev doma živečih starejših naj vključujejo vsaj 3 krat tedensko, multikomponentno vadbo. Multikomponentna vadba je strukturirana vadbena oblika, sestavljena iz vaj za izboljšanje mišične zmogljivosti, ravnotežja, propriocepcije, koordinacije, gibljivosti in hoje (tj. najosnovnejše oblike aerobne vadbe za starejše).

Vadba naj vsebuje funkcionalne vaje za izboljšanje ravnotežja (npr. vstajanje s stola, prestopanje ovir) in mišične zmogljivosti. Za preprečevanje padcev je primerna funkcionalna vadba. Gre za specialno obliko vadbe, ki vključuje gibanja, ki jih izvajamo v vsakdanjih gibalnih vzorcih (hoja, počep, predklon, potisk).

Vadba za preprečevanje padcev naj bo individualno prilagojena posamezniku, s stopnjevanjem težavnosti, traja naj vsaj 12 tednov. Vadbene programe naj izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki lahko prilagodijo vadbeni program funkcionalnemu stanju in pridruženim boleznim starejše osebe. To so npr. fizioterapevti, kineziologi in za ta namen usposobljeni športni vaditelji  oz. dodatno izobraženi zdravstveni delavci.

Učinek vadbenega programa za preprečevanje padcev se ob prenehanju vadbe izgubi, zato je za dolgoročni učinek vadbe potrebno zagotoviti obiskovanje vzdrževalnih vadb oz. nadaljevanja redne telesne dejavnosti ob koncu organiziranega programa.

Želim postati telesno dejaven!

Postanite aktivnejši z redno hojo, ki je praktična in priročna, cenovno dostopna ter razmeroma varna oblika telesne dejavnosti. Ne zahteva posebnega znanja, zato jo lahko z malce iznajdljivosti postopoma vključite v vaš vsakdan. Ker je najosnovnejši način človekovega gibanja, je primerna tudi za izboljšanje telesne zmogljivosti starejših, hkrati pa je lahko prijeten način druženja ter spoznavanja okolice.
Za zdravje in dobro počutje vseh odraslih priporočamo od 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko (ali enakovredno količino visoko intenzivne telesne dejavnosti). Ena od možnosti za doseganje tega cilja je 30 minut zmerno intenzivne, torej živahnejše hoje vsaj pet dni na teden. Zmerno intenzivno hojo glede na hitrost uvrščamo med sprehajanje in hitro hojo. Torej, kadar med hojo občutimo nekaj napora, se pri hoji ogrejemo in rahlo zadihamo, vendar se med hojo še lahko pogovarjamo (povemo cel stavek brez zajemanja sape), je naša hoja zmerno intenzivna.

Centri za krepitev zdravja

V vsakem zdravstvenem domu se nahaja center za krepitev zdravja. Tam se lahko udeležite skupinskih delavnic in individualnih svetovanj, kjer boste pridobili strokovne informacije, veščine in podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki bodo vodile do boljšega počutja in zdravja. Če imate urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, so aktivnosti v centrih za krepitev zdravja za vas brezplačne.

Centri za krepitev zdravja izvajajo program Skupaj za zdravje
Program Skupaj za zdravje vsem odraslim prebivalcem Slovenije nudi strokovno podporo pri skrbi za bolj zdrav življenjski slog in kakovostnejše življenje.

Nekaterih delavnic in individualnih svetovanj se lahko udeležite le po predhodno opravljenem preventivnem pregledu, pri drugih pa to ni potrebno. Delavnice se izvajajo v prostorih zdravstvenega doma, lahko pa tudi v lokalni skupnosti (npr. v prostorih krajevne skupnosti ali gasilskem domu).

Oglasite se v vam najbližjem centru za krepitev zdravja, kjer vam bodo z veseljem pojasnili, kako se jim lahko pridružite.

Preventivna obravnava starejše osebe na domu

V okviru patronažnega zdravstvenega varstva se od leta 2021 na domu izvaja nadgrajena preventivna obravnava v patronažnem varstvu, vključno s preventivno obravnavo starejše osebe.

Namen preventivne obravnave starejše osebe (stare 65 let in več) v domačem okolju je ohranjanje obstoječega zdravstvenega stanja, ki temelji na učinkoviti preventivni dejavnosti. Ključni elementi zdravstveno vzgojnega delovanja so promocija zdravja in preprečevanje bolezni, svetovanje o zdravem načinu življenja in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje.

Ocena stanja omogoči nudenje pomoči starejši osebi in njegovi družini v domačem okolju, tako da se lažje soočijo z boleznijo, telesno nezmožnostjo ali s stresom, da znajo oceniti njegovo sposobnost samooskrbe, ter da starejša oseba sprejme in dovoli pravočasno podporo ali pomoč drugih.
Cilj obravnave je opolnomočiti starejše osebe ter jim s tem omogočiti, da kakovostno in samostojno čim dlje živijo v domačem okolju. S preventivno obravnavo starejše osebe želimo izboljšati kakovost življenja starejše osebe na domu, z ugotavljanjem še ohranjenih vitalnih funkcij, povezanih z dnevnimi aktivnostmi in stopnjo samostojnosti.
Obravnavo v skladu s strokovnim protokolom diplomirana medicinska sestra opravi in obračuna pri isti starejši osebi največ dvakrat letno. V okviru obravnave starejše osebe vsaj enkrat letno obvezno izvede tudi oceno tveganja za padce v domačem okolju in ukrepa v skladu s sprejetim protokolom.
Za več informacij o preventivni obravnavi na domu, do katere ste upravičeni vsi starejši od 65 let vprašajte vašega osebnega zdravnika ali patronažno službo v vašem zdravstvenem domu.

Podaljševanje neodvisnosti starejših

Podaljševanje neodvisnosti starejših danes je naložba k vzdržnosti zdravstvenega sistema jutri.

Vsak zdravstveni delavec lahko pomembno prispeva k zmanjšanju dejavnikov tveganja za padce in njihovemu preprečevanju. Vsaj enkrat letno vprašajmo svoje starejše paciente:

  • Ali ste v zadnjem letu padli ?
  • Ali se med stojo in/ali hojo počutite nestabilni ?
  • Ali vas je strah padca ?

S tremi kratkimi, z dokazi podprtimi vprašanji lahko preprečite padec in podaljšate samostojnost in neodvisnost starejših  ! V primeru pritrdilnega odgovora na katerokoli vprašanje dodatno ocenite dejavnike tveganja za padce in zgodovino padcev. V pomoč vam je lahko NIJZ algoritem za preprečevanje padcev v .

Skladno s svojimi kompetencami zdravstveni delavci lahko:

  • Pomagamo pacientom razumeti njihovo tveganje za padec.
  • Ozaveščamo paciente o dejavnikih tveganja za padec in jih opolnomočimo v skrbi za lastno zdravje.
  • Poudarimo, da s preventivnimi ukrepi za preprečevanje padcev lahko ostanejo samostojni in neodvisni tudi v pozni starosti.
  • Se s pacienti pogovorimo o možnih ukrepih za preprečevanje padcev, ki so jih pripravljeni narediti.

S pacienti in njihovimi svojci pripravimo individualni načrt za preprečevanje padcev in ohranjanje samostojnosti s pomočjo seznama ukrepov za preprečevanje padcev.