Starizem je vrsta stigme, ki zajema stereotipe, predsodke in diskriminacijo oseb na podlagi njihove starosti. Stereotipi so prepričanja, ki temeljijo na posplošenih ali neresničnih dejstvih. Predsodki se razvijejo, ko sprejmemo stereotipe kot resnične in v nas izzovejo močna čustva ob tem. Diskriminacija pa predstavlja vedenjsko komponento, ki vodi v drugačno vedenje do določene skupine oseb, na katero se nanašajo stereotipi in predsodki.

Starizem v starejši odrasli dobi pogosto zajema stereotipe, ki odražajo zmotna prepričanja o slabši sposobnosti, manjši produktivnosti ali manjši vrednosti starejših posameznikov. V družbi, ki kot enega največjih idealov poudarja mladost in vitalnost, se tako lahko starejše pogosto obravnava diskriminatorno – npr. kot breme ali neproduktivne člane družbe.

Starizem se od drugih oblik diskriminacije (npr. diskriminacija po spolu, spolni orientaciji, barvi kože) loči po tem, da ga lahko v takšni ali drugačni obliki doživimo vsi, če dočakamo višjo starost.

Starizem se kaže v vseh nivojih družbe – tako v institucijah, v medosebnih odnosih kot tudi odnosu do sebe.

Institucionalni starizem se odraža skozi uradne pravilnike, procese in širšo delovno kulturo v instituciji ali podjetju. Primer institucionalnega starizma je urado pravilo glede starosti upokojitve, ki zahteva, da se oseba upokoji, ne glede na to ali si ta še želi delati ali ne. Kaže se lahko tudi skozi na primer nižjo stopnjo izobraževanja zaposlenih v zdravstvu kako nuditi oskrbo starejši odrasli osebi.

V medosebnih odnosih se starizem kaže v odnosu med posamezniki. Pojavi se lahko v odnosu z družinskim članom, sodelavcem ali v katerem koli drugem medosebnem odnosu. Primer medosebnega starizma usmerjenega na starejšo odraslo osebo je na primer, da bi bila oseba izključena iz pogovora o tehnologiji, ker je “prestara, da bi razumela”. Podobno se lahko starizem odraža skozi naloge, ki se starejši odrasli osebi dodelijo nadrejeni – npr. osebi se dodeli “lažja naloga”, ker se sklepa, da zaradi njene starosti ne bo zmožna je optimalno opraviti in se pri tem zanemari njene sposobnosti ter pretekle delovne rezultate.

Starizem se lahko odraža tudi v odnosu do sebe – torej govorimo o samo-stigmi. Samo-stigma nastopi, ko (1) oseba prepozna stigmo, (2) se z njo strinja in (3) jo prenese nase. V primeru starizma, se lahko samo-stigma pri starejših odraslih osebah kaže kot na primer njihovo lastno prepričanje, da so neproduktivni član družbe, da niso sposobni naučiti nove veščine, ali pa ker so pozabili ime osebe, čeprav se to zgodi vsem starostnim skupinam.

Nekatere znanstvene teorije, ki izvirajo iz področij socialne psihologije in razvojne psihologije, pravijo, da lahko starostna diskriminacija izvira iz nezavednega strahu pred lastno smrtnostjo in ranljivostjo. Starejši nas po tej teoriji opominjajo na minljivost življenja, strah, ki izvira iz tega spoznanja, pa je osnova za diskriminacijo proti njim.

Zanimiva je tudi teorija modernizacije, ki pojasnjuje, kako so družbene spremembe, kot so tehnološki napredek in urbanizacija, prispevale k spremenjenemu statusu starejših odraslih ljudi v družbi. Skozi zgodovino so bili starejši prepoznani kot modri ljudje z veliko življenjskimi izkušnjami in so kot takšni imeli poseben status v družbi (t. i. starešine). V današnjem času, za katerega sta značilna hitri tehnološki in družbeni napredek (npr. mlajše generacije imajo praviloma višjo stopnjo izobrazbe od starejših) pa so nekateri starejši potisnjeni na rob družbe, ki ne prepozna več njihove vrednosti.

Tudi zaradi politično-ekonomske ureditve, še posebej v zahodnih državnih, se na družbene skupine gleda predvsem iz vidika njihovega ekonomskega doprinosa. Starejši odrasli ljudje, ki so praviloma že v pokoju, so zaradi tega v slabšem družbenem položaju v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.

Starizem negativno vpliva tako na telesno in duševno zdravje starejših oseb, kot tudi na njihove kognitivne sposobnosti.

Svetovna zdravstvena organizacija je posebej izpostavila, da starizem lahko vpliva na povečanje tveganja za predčasno smrt in počasnejše okrevanje po zdravstvenih težavah, Starizem prav tako lahko vodi v tvegana zdravstvena vedenja, kot so npr. uživanje nezdrave prehrane, kajenje, tvegano in škodljivo pitje alkohola.

Zaradi vsega naštetega je pomembno, da se proti starizmu, kakor tudi proti vsem ostalim oblikam stigmatizacije, aktivno borimo. To lahko kot družba dosežemo na več načinov, in sicer s/z:

• strpno, spoštljivo komunikacijo brez ustvarjanja lastnih zaključkov o osebi
• pozornostjo na lastne stereotipe in predsodke
• z zgodnjimi in kontinuiranimi izobraževanjem celotne družbe,
• spremembo odnosa na nivoju lokalne in državne politike,
• spodbujanjem medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja, ter
• sodelovanjem z mediji.

Lloyd-Sherlock, P. G., Ebrahim, S., McKee, M., & Prince, M. J. (2016). Institutional ageism in global health policy. BMJ, 354.

Ayalon, L., & Tesch-Römer, C. (2018). Contemporary perspectives on ageism. Springer Nature.

Saška, U., Alja, R., & Paska, V. (n.d.). Samomor v Sloveniji in svetu Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava. Retrieved January 16, 2024, from https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf

‌Bringing Awareness to the Mental Health of Older Adults. (n.d.). Www.samhsa.gov. https://www.samhsa.gov/blog/bringing-awareness-mental-health-older-adults

Mental Health Foundation. (2021, Avgust 23). Mental health in later life. Www.mentalhealth.org.uk. https://www.mentalhealth.org.uk/explore-mental-health/a-z-topics/mental-health-later-life

‌Psychology and Aging. https://www.apa.org/pi/aging/resources/guides/aging.pdf

‌World Health Organization. (2021, Marec 18). Ageing: Ageism. Www.who.int; World Health Organization. https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/ageing-ageism