Kognicija so vsi miselni procesi vedenja in zavedanja, kot so na primer pozornost (koncentracija), spomin, uporaba in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Kognitivni procesi so tako ključni pri sprejemanju, razumevanju, pomnjenju (shranjevanju in priklicu) in prilagajanju informacij ter posledično sprejemanju odločitev in vedenju. Povedano drugače, kognitivni procesi usmerjajo naše vsakodnevno vedenje in misli, nam pomagajo razumeti svet okoli nas in nas same.

Kognitivne sposobnosti lahko razdelimo na več področij, ki vključujejo pozornost, spomin, izvršilne (izvedbene) kognitivne funkcije, slušno zaznavo in razumevanje ter vidno-prostorsko zaznavo in razumevanje. Za vsako od teh področij mora oseba najprej zaznati dražljaj, ga pretvoriti v informacijo in obdelati ter se nato nanj tudi odzvati.

Naše kognitivne sposobnosti nadzorujejo različni predeli možganov, zato bodo imele poškodbe različnih delov možganov različen vpliv na našo kognicijo. Na primer, če si poškodujemo čelni reženj možganov, obstaja možnost, da bomo imeli težavo z nadzorovanjem svojega vedenja (bomo bolj impulzivni), lahko imamo težavo z predvidevanjem dolgoročnih posledic svojega vedenja, itd. Če pa pride do poškodbe v predelu centra za spomin (hipokampus), bomo lahko imeli težavo s priklicem določenih spominov ali oblikovanjem novih itd. Zato se tudi različne oblike demence, predvsem v začetnih fazah, med seboj razlikujejo, saj pride do odmiranja možganskih celic (nevronov) v različnih predelih možganov. Več o različnih oblikah demence, si lahko preberete tukaj.

Naravni kognitivni upad je del normalnega, pričakovanega staranja oseb, v procesu katerega se zmanjša hitrost senzoričnega zaznavanja in obdelave informacij. Stopnja naravnega kognitivnega upada pa je izrazito različna med posamezniki v starejši odrasli dobi, kot v kateremkoli drugem razvojnem obdobju.

Med najpogostejše znaki kognitivnega upada torej štejemo:

• težave s spominom,
• zmanjšana sposobnost osredotočanja,
• upočasnjeno razmišljanje (zaradi upočasnjene hitrosti obdelave informacij),
• težave pri učenju novih informacij,
• slabša uporaba jezika.

Dejavniki, ki vplivajo na kognitivni upad starejših odraslih oseb vključujejo:

• naravno staranje možganov (število nevronov v možganih se s starostjo zniža, prav tako upade tudi učinkovitost njihovega delovanja),
• vaskularne (žilne) spremembe možganskih žil (npr. ateroskleroza lahko zmanjša pretok krvi v možgane, kar lahko vpliva na kognitivne sposobnosti),
• prisotnost nekaterih bolezni (npr. srčno-žilne bolezni, diabetes, hipertenzija, depresija)
• spremembe v spanju
• uporaba nekaterih zdravil in interakcije med različnimi zdravili

Na kognitivne sposobnosti starejših odraslih lahko poleg naravnega kognitivnega upada vplivajo tudi drugi dejavniki. Tako kot v drugih starostnih skupinah, lahko na začasno poslabšanje kognitivnih sposobnosti starejših odraslih oseb vplivajo dejavniki kot so na primer osamljenost, depresija, tesnoba. Izboljšanje našega duševnega blagostanja tako vodi tudi v izboljšanje naših kognitivnih sposobnosti in dviga kakovosti našega življenja.

Poleg naštetih dejavnikov lahko v starejši odrasli dobi na kognitivne sposobnosti pogosteje vpliva tudi prisotnost demence in drugih nevrodegenerativnih bolezni (npr. Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen). Posledic, ki jih imajo ireverzibilne demence in druge nevrodegenerativne bolezni na naše kognitivne sposobnosti, ne moremo odpraviti in so trajne. Več o različnih oblikah demence, si lahko preberete tukaj.

Obstaja pa vse več dokazov, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša stopnjo kognitivnega upada in pomaga preložiti pojav znakov kognitivnega upada. Nekateri dejavniki zdravega življenjskega sloga, ki lahko pomagajo pri upočasnitvi naravnega kognitivnega upada, so:

• telesna dejavnost (ki naj bo primerna z našimi telesnimi zmožnostmi),
• kognitivna aktivnost (npr. reševanje ugank, petje, branje v tujem jeziku),
• izogibanje škodljivim snovem za nevrone (npr. alkohol),
• dobro duševno zdravje (npr. zdravo obvladovanje stresa, stisk) in
• dobro telesno zdravje.

Več o tem kako krepiti duševno zdravje si lahko preberete tukaj.