V starejši odrasli dobi pride tudi do pomembnih hormonskih sprememb. Spremembe nastanejo tako v spremenjenem delovanju endokrinskih žlez kot tudi v spremenjenem učinkovanju hormonov, ki jih slednje proizvajajo. Tovrstne spremembe vplivajo tako na duševno kot tudi na telesno zdravje starejših odraslih oseb.

Nekatere hormonske spremembe običajno nastopijo že v srednji odrasli dobi, kot na primer menopavza (zmanjšanje proizvodnje estrogena) pri ženskah in andropavza (zmanjšanje proizvodnje testosterona) pri moških, ki imajo lahko negativni vpliv na telesno in duševno zdravje oseb.

Pomanjkanje estrogena pri ženskah lahko v starejši odrasli dobi vodi v razvoj osteoporoze – upada kostne gostote, zaradi česar so kosti bolj lomljive. To povečuje tveganje za razne poškodbe, ki imajo tudi daljši čas okrevanja, kar negativno vpliva tudi na duševno blagostanje osebe. Poleg tega lahko pomanjkanje estrogena vodi v pojav depresije, tesnobe in razdražljivosti.

Pomanjkanje testosterona pri moških je eden od pomembnih dejavnikov upada mišične mase pri moških, kar vodi v večjo utrujenost in spremembo življenjskega sloga. Pomanjkanje testosterona lahko vodi v razvoj depresije in zmanjšanega libida, kar lahko vodi tudi v slabšo samopodobo in izgubo samozavesti.

Inzulin je eden najpomembnejših hormonov v človeškem telesu. Nastaja v trebušni slinavki, od koder se sprošča v kri. Njegova naloga je, da spodbuja celice v človeškem telesu, da sprejmejo glukozo iz krvi. Na ta način znižuje raven glukoze v krvi in omogoča celicam pridobitev enega najpomembnejših virov energije za njihovo delovanje, vključno z možganskimi celicami.

S starostjo lahko pride do več dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšano občutljivost celic na inzulin kot tudi zmanjšano učinkovitost trebušne slinavke pri proizvodnji inzulina. To vodi v manjšo zmožnost celic, da pridobijo svoj glavni vir energije – glukozo.

Zmanjšana občutljivost na inzulin je eden najpogostejših razlogov za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, ki ima veliko negativnih učinkov tako na telesno kot tudi na duševno zdravje. Najpogostejša duševna težava, ki se pojavi pri sladkorni bolezni je depresija, ki je glede na raziskave prisotna pri kar 10 % oseb s sladkorno boleznijo. Bolniki s sladkorno boleznijo so tako bolj nagnjeni k razvoju simptomov depresije, saj inzulin vpliva na prenos ključnih nevrotransmiterjev (npr. serotonin, dopamin) in hormonov (npr. kortizol), ki so povezani z razvojem razpoloženjskih (npr. depresija) in anksioznih motenj.

Prisotnost depresije še poslabša zdravstveno stanje osebe, saj vpliva na zmanjšano telesno aktivnost, možno vpeljavo novih zdravil v zdravljenje, kar poveča možnost negativnih interakcij med zdravili in znižano kvaliteto življenja. Poleg depresije se pri sladkorni bolezni lahko pojavijo tudi druge duševne težave, kot so: anksioznost, motnje hranjenja, psihotično stanje in kognitivni upad.

V starejši odrasli dobi se zmanjša tudi proizvodnja in delovanja melatonina – hormona spanca, ki uravnava cikel spanja in budnosti. To lahko vodi v motnje spanja, kar negativno vpliva na duševno in telesno zdravje osebe. Več o težavah s spanjem si lahko preberete tukaj.

Ščitnica je endokrina žleza, ki proizvaja različne hormone, med katerimi sta najpomembnejša hormona T3 in T4. Ščitnični hormoni vplivajo na razpoloženje osebe, njeno energijo in tudi kognitivne funkcije.

Prekomerno delovanje ščitnice (hipertioridizem) lahko vodi v hitro utrudljivost, nespečnost, izgubo telesne teže kljub povečanem apetitu, razbijanje srca. V ekstremnih primerih pa lahko nastopijo celo okvare spomina, orientiranosti (časovne, prostorske) in razsodnosti, kot tudi blodnje in halucinacije.

V obratnem primeru, torej ko ščitnica izloča prenizko količino hormonov (hipotioridizem), pa se lahko pojavijo paranoidne misli, depresija, hipomanija in halucinacije. Znak hipotiroidizma je lahko tudi upočasnjeno mišljenje in delirij, na telesni ravni pa se kaže kot povečanje telesne teže, tanki in suhi lasje, zabuhlost obraza, globok glas, težave s sluhom in intoleranca mraza.

Raziskave na področju vpliva sprememb delovanja ščitnice v starejši odrasli dobi na duševno zdravje so redke. Poleg tega so rezultati raziskav na tem področju neenotni. Medtem ko rezultati nekaterih raziskav kažejo povišano tveganje za razvoj simptomov depresije pri hipotiroidizmu, druge kažejo povečano tveganje za simptome depresije v primeru hipertiroidizma. Pri tem je potrebno opozoriti, da sam nastop sprememb v delovanju ščitnice v starejši odrasli dobi ne vodi nujno v razvoj depresije. Po drugi strani pa raziskave enotno kažejo na povezavo med spremembami v delovanju ščitnice v starejši odrasli dobi in možnostjo nastopa reverzibilne demence, kjer lahko do neke mere negativne kognitivne  spremembe odpravimo, torej niso trajne. Več o demenci si lahko preberete tukaj.

Kortizol, imenovan tudi hormon stresa, nastaja v nadledvični žlezi, od koder se sprosti v kri. Igra ključno vlogo pri stresnem odzivu telesa (beg ali boj).  S staranjem pride do sprememb nadledvične žleze, kar lahko vodi v nesorazmerno količino izločanja kortizola glede na situacijo – npr. lahko se ga izloči premalo ali preveč. Posledice za duševno zdravje osebe so povečanje stresa, občutkov tesnobe in depresije. Poleg tega kortizol pomembno vpliva na delovanje hipotalamusa v naših možganih, kar lahko vodi v težave s spominom in učenjem.

Povzeto po: Žalovanje. Kampanja Nisi okej? Povej naprej. https://nisiokejpovejnaprej.si/dusevno-zdravje/soocanje-s-tezkimi-zivljenjskimi-situacijami/zalovanje/

Lloyd-Sherlock, P. G., Ebrahim, S., McKee, M., & Prince, M. J. (2016). Institutional ageism in global health policy. BMJ, 354.

Ayalon, L., & Tesch-Römer, C. (2018). Contemporary perspectives on ageism. Springer Nature.

Saška, U., Alja, R., & Paska, V. (n.d.). Samomor v Sloveniji in svetu Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava. Retrieved January 16, 2024, from https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf

‌Bringing Awareness to the Mental Health of Older Adults. (n.d.). Www.samhsa.gov. https://www.samhsa.gov/blog/bringing-awareness-mental-health-older-adults

Mental Health Foundation. (2021, Avgust 23). Mental health in later life. Www.mentalhealth.org.uk. https://www.mentalhealth.org.uk/explore-mental-health/a-z-topics/mental-health-later-life

‌Health Direct. (2018, Februar 8). Older people and mental health. Healthdirect.gov.au; Healthdirect Australia. https://www.healthdirect.gov.au/older-people-and-mental-health

‌Guidelines for Comprehensive Mental Health Services for Older Adults in Canada. https://www.mentalhealthcommission.ca/wp-content/uploads/drupal/2017-09/mhcc_seniors_guidelines_0.pdf

‌Summary: Guidelines for Comprehensive Mental Health Services for Older Adults in Canada. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.mentalhealthcommission.ca/wp-content/uploads/drupal/2020-04/Summary_Senior_Guidelines_Eng.pdf

‌Age UK. (2021, April 20). Your mental health and physical health are interlinked | Your mind matters. Age UK. https://www.ageuk.org.uk/information-advice/health-wellbeing/mind-body/mental-wellbeing/mental-health-and-physical-health-are-interlinked/

‌Psychology and Aging. https://www.apa.org/pi/aging/resources/guides/aging.pdf

How Aging Affects Sleep. Yale Medicine. https://www.yalemedicine.org/news/how-aging-affects-sleep

‌Newsom, R., & DeBanto, J. (2022, Marec 18). Aging and Sleep: How Does Growing Old Affect Sleep? Sleep Foundation. https://www.sleepfoundation.org/aging-and-sleep

‌World Health Organization. (2021, Marec 18). Ageing: Ageism. Www.who.int; World Health Organization. https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/ageing-ageism

Murman, D. (2015). The Impact of Age on Cognition. Seminars in Hearing, 36(03), 111–121. https://doi.org/10.1055/s-0035-1555115

Sadock, B. J., Sadock, V. A., & Ruiz, P. (2015). Kaplan & Sadock’s synopsis of psychiatry: Behavioral sciences/clinical psychiatry (11th ed.). Wolters Kluwer.

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic And Statistical Manual Of Mental Disorders (5th-TR). American Psychiatric Association.

Cichocka, M., & Bereś, A. (2018). From fetus to older age: A review of brain metabolic changes across the lifespan. Ageing Research Reviews, 46, 60–73. https://doi.org/10.1016/j.arr.2018.05.005

Pataky, M. W., Young, W. F., & Nair, K. S. (2021). Hormonal and Metabolic Changes of Aging and the Influence of Lifestyle Modifications. Mayo Clinic Proceedings, 96(3), 788–814. https://doi.org/10.1016/j.mayocp.2020.07.033

‌Alharbi, T. A., Paudel, S., Gasevic, D., Ryan, J., Freak-Poli, R., & Owen, A. J. (2020). The association of weight change and all-cause mortality in older adults: a systematic review and meta-analysis. Age and Ageing. https://doi.org/10.1093/ageing/afaa231

Bowden Davies, K. A., Pickles, S., Sprung, V. S., Kemp, G. J., Alam, U., Moore, D. R., Tahrani, A. A., & Cuthbertson, D. J. (2019). Reduced physical activity in young and older adults: metabolic and musculoskeletal implications. Therapeutic Advances in Endocrinology and Metabolism, 10, 204201881988882. https://doi.org/10.1177/2042018819888824

Chia, C. W., Egan, J. M., & Ferrucci, L. (2018). Age-Related Changes in Glucose Metabolism, Hyperglycemia, and Cardiovascular Risk. Circulation Research, 123(7), 886–904. https://doi.org/10.1161/circresaha.118.312806

Norman, K., Hab, U., & Pirlich, M. (2021). Malnutrition in Older Adults—Recent Advances and Remaining Challenges. Nutrients, 13(8), 2764. https://doi.org/10.3390/nu13082764

NIJZ. (2021). PREHRANA IN TELESNA DEJAVNOST ZA ZDRAVJE PRI STAREJŠIH – PREGLED STANJA. Uporabljeno v decembru 2023.  https://nijz.si/wp-content/uploads/2021/07/prehranaintelesnadejavnoststarejsih_4940.pdf

‌Soysal, P., Ates Bulut, E., Yavuz, I., & Isik, A. T. (2019). Decreased Basal Metabolic Rate Can Be an Objective Marker for Sarcopenia and Frailty in Older Males. Journal of the American Medical Directors Association, 20(1), 58–63. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2018.07.001

‌Palmer, A. K., & Jensen, M. D. (2022). Metabolic changes in aging humans: current evidence and therapeutic strategies. Journal of Clinical Investigation, 132(16). https://doi.org/10.1172/jci158451

‌Liat Ayalon, & Clemens Tesch-Römer. (2018). Contemporary Perspectives on Ageism (Vol. 19). Springer Open.

O’hara, R., Reynolds, C. F., & Etkin, A. (2016). Handbook of Mental Health and Aging. Academic Pr.

Doherty, A. M., & Gaughran, F. (2014). The interface of physical and mental health. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 49(5), 673–682.

Klotz, U. (2009). Pharmacokinetics and drug metabolism in the elderly. Drug Metabolism Reviews, 41(2), 67–76. https://doi.org/10.1080/03602530902722679

‌Chaker, L., Cappola, A. R., Mooijaart, S. P., & Peeters, R. P. (2018). Clinical aspects of thyroid function during ageing. The lancet Diabetes & endocrinology, 6(9), 733-742.

Liu, Y., Zhao, W., Lu, Y., Zhao, Y., Zhang, Y., Dai, M., … & Dong, B. (2022). Systematic metabolic characterization of mental disorders reveals age‐related metabolic disturbances as potential risk factors for depression in older adults. Medcomm, 3(4), e165.