Vsak gib šteje. Bodimo aktivni. Vsakdo. Vsepovsod. Vsak dan.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bodo redno telesno dejavni vsi starejši odrasli.
Za znatne koristi za zdravje naj čez teden izvajajo vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali vsaj 75–150 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejavnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti.

Starejši odrasli naj 2- ali večkrat tedensko izvajajo vaje za krepitev mišic zmerne do večje intenzivnosti, ki vključujejo večje mišične skupine, saj to zagotavlja dodatne koristi za zdravje.

Starejši odrasli naj 3- ali večkrat tedensko, kot del svoje tedenske telesne dejavnosti, izvajajo raznoliko, večkomponentno telesno dejavnost zmerne ali večje intenzivnosti, ki poudarja funkcionalno ravnotežje in krepitev mišic, z namenom izboljšanja funkcionalne sposobnosti in preprečevanja padcev.

Starejši odrasli lahko za dodatne koristi za zdravje čez teden izvajajo več kot 300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali več kot 150 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejavnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti.

  • Nekaj telesne dejavnosti je bolje kot nič.
  • Če starejši odrasli ne dosegajo navedenih priporočil, bo že nekaj telesne dejavnosti koristilo njihovemu zdravju.
  • Starejši odrasli naj začnejo z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa naj povečujejo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje.
  • Starejši odrasli naj bodo telesno dejavni po svojih zmožnostih, stopnjo napora naj prilagodijo svoji telesni pripravljenosti.

(Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje- kratek pregled; NIJZ 2022)

Smernice za telesno dejavnost starejših odraslih s kroničnimi obolenji

  • za bolnike, ki so preboleli raka – telesna dejavnost zmanjšuje splošno stopnjo umrljivosti, umrljivost zaradi raka in tveganje za ponovitev raka ali pojav drugega primarnega raka;
  • za ljudi s povišanim krvnim tlakom – telesna dejavnost zmanjšuje umrljivost zaradi bolezni srca in žilja, upočasni napredovanje bolezni, izboljša telesno zmogljivost in z zdravjem povezano kakovost življenja;
  • za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 – telesna dejavnost zmanjšuje stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in upočasnjuje napredovanje sladkorne bolezni;
  • za ljudi z HIV-om – telesna dejavnost lahko izboljša telesno pripravljenost in duševno zdravje (zmanjša simptome tesnobe in depresije) ter ne vpliva negativno na napredovanje bolezni (vrednost CD4 in virusno obremenitev) ali telesno sestavo.

(Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje- kratek pregled; NIJZ 2022)

Vsi odrasli in starejši odrasli z navedenimi kroničnimi obolenji naj bodo redno telesno dejavni v skladu s smernicami za telesno dejavnost starejših odraslih.

PRIPOROČILA DOBRE PRAKSE

  • Kadar odrasli z navedenimi kronični obolenji ne zmorejo doseči navedenih priporočil, naj se trudijo, da se s telesno dejavnostjo ukvarjajo po svojih zmožnostih.
  • Odrasli z navedenimi kroničnimi obolenji naj začnejo z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa naj povečujejo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje.
  • Odrasli z navedenimi kronični obolenji naj se posvetujejo s strokovnjakom za telesno dejavnost ali zdravstvenim strokovnjakom o vrsti in količini telesne dejavnosti, ki je primerna zanje glede na njihove individualne potrebe, funkcionalne omejitve/komplikacije, farmakološko terapijo in splošni načrt zdravljenja.
  • Posamezniki brez kontraindikacij za telesno dejavnost običajno ne potrebujejo zdravniškega pregleda pred pričetkom telesne dejavnosti nizke do zmerne intenzivnosti, ki ne presega zahtev hitre hoje ali opravljanja vsakodnevnih opravil.