Poudarek pri načrtovanju prehrane za geriatrično populacijo je potrebno dati ustreznemu vnosu energije, ki pri starostnikih ne sme biti nižji od 105 kJ (25kcal)/kg telesne mase dnevno, saj je nižji dnevni energijski vnos lahko povod za nastanek krhkosti. Energijske potrebe se tekom let zmanjšujejo zaradi zmanjšanega osnovnega (bazalnega metabolizma) ter zmanjšanja telesne aktivnosti. Težave, ki jih prinaša to življenjsko obdobje, vplivajo tudi na prehranjevanje. Povečuje se izguba mišičnega tkiva in kostne mase, zato je potrebno poskrbeti za dovolj vnosa beljakovin. Stanje prehranjenosti se določa z različnimi presejalnimi orodji (n.pr. mini prehranska ocena, MUST, ipd.) in z izračunom indeksa telesne mase (ITM). Prehranjenost je pri starejših odraslih lahko slabša od pričakovane zaradi različnih fizičnih (n.pr.: težave z zobmi, zmanjšan apetit, upočasnjeno praznjenje želodca), socialnih, ekonomskih,…dejavnikov.

Starost že kot stanje samo po sebi povzroči določene spremembe v organizmu, ki posredno vpliva na pojav podhranjenosti. Različne študije so poudarile pomen ustrezne prehranjenosti v obdobju starosti, saj je posledica namernega ali nenamernega hujšanja lahko celo povišana umrljivost. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije, je v Evropi že več kot 20 milijonov starejših odraslih, ki so izpostavljeni tveganju podhranjenosti, kar je eden od dejavnikov za pojav krhkosti, zato je, tudi na področju prehrane, potrebno pozornost posvetiti tej starostni skupini.

Dejavniki tveganja podhranjenosti pri starejši populaciji so lahko:

• fiziološki: slabša absorbcija hranil, poslabšanje okusa, vonja in apetita, intoleranca na hrano, anoreksija;
• fizični: slabše, pomanjkljivo zobovje, težave z žvečenjem, slabša telesna mobilnost
• psihološki: depresija, osamljenost, demenca, zavračanje določene hrane, starostna paranoja;
• socialni in ekonomski: revščina, slabo poznavanje prehrane, neznanje kuhanja v domačem okolju, nemobilnost, socialna izolacija;
• ostalo: stranski učinki zdravil, alkoholizem, medicinsko predpisane diete, navajenost na določeno vrsto hrane in zavračanje ostale, ipd.

Energijska in beljakovinska podhranjenost, ter nezadostna preskrbljenost z mikrohranili se med zdravimi starejšimi odraslimi redkeje pojavlja, ob pridruženih boleznih pa je to precej pogost pojav. Ob pojavu bolezenskega stanja podhranjenih starejših odraslih je možnost ozdravitve oz. preživetja manjša kot pri ustrezno prehranjenih starejših odraslih.

Energijska podhranjenost (pomanjkanje makrohranil), ter nezadostna preskrbljenost z mikrohranili se med zdravimi starejšimi odraslimi redkeje pojavlja, ob pridruženih boleznih pa je to precej pogost pojav. Ob pojavu bolezenskega stanja podhranjenih starejših odraslih je možnost ozdravitve oz. preživetja manjša kot pri ustrezno prehranjenih starejših odraslih.

Podhranjenost in nenamerna izguba telesne mase imata lahko negativne posledice za zdravje, zato sta v zdravstveni stroki nujni tako razvoj kakor tudi spremljanje prehranskih zahtev in potreb starejših odraslih.

Neustrezen oz. nezadosten vnos hranilnih snovi in presnovne spremembe vodi do pojava, imenovanega kaheksija, ki je kompleksno stanje, kjer pride do znatne izguba telesne in mišične mase ter maščobnega tkiva (maščobe). Posledica kaheksije je energijski deficit in pomanjkanje beljakovin, kar vodi do poslabšanja funkcionalnosti organizma. Kaheksija je pogosto povezana z zmanjšanim apetitom in anoreksijo, kar prispeva k nezadostnemu vnosu hranil, zato je pomembno spremljati prehransko stanje in zagotoviti, da starejši odrasli uživajo ustrezno količino hranilnih snovi in zadostijo svojim energijskim potrebam. Starejši odrasli so še toliko bolj dovzetni za upad mišične mase, ki lahko povzroči krhkost, zmanjšano mobilnost in večje tveganje za zaplete.

Obvladovanje kaheksije pri geriatrični populaciji od zdravstvenega osebja zahteva multidisciplinarni pristop. Poudarek pri obvladovanju kaheksije je ustrezna obravnava ter zdravljenje morebitne kronične bolezni, zagotavljanje ustrezne prehranske obravnave in ohranjanje oz. izboljšanje mišične mase ter mobilnosti. Na ta način izboljšamo kakovost življenja in splošno dobro počutje starejših odraslih.

Z naraščanjem starosti se delež odraslih prebivalcev z normalno telesno maso zmanjšuje in začenja pa naraščati delež oseb s čezmerno telesno maso in debelostjo, ki je najpogosteje posledica neravnovesje med energijskim vnosom in deficitom (porabo energije). Glede na raziskavo, izvedeno v letu 2020 (CINDI) je največ prebivalcev Slovenije s prisotno čezmerno telesno maso v starostni kategoriji med 55 in 59 let ter 60 in 64 let, največ debelih pa je v starosti med 65 in 69 let. Primerjava podatkov v zadnjem desetletju beleži trend povečevanja debelosti predvsem pri starejših odraslih moških. Tudi na svetovni ravni (ZDA) je opaziti trend povečevanja čezmerne hranjenosti in debelosti in sicer je, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, med starejšimi odraslimi čezmerno hranjenih več kot tri četrtine (78,4 %) moških in slabih 70 % ženski, debelih pa dobra tretjina moških (37 %) in hkrati tretjina (34 %) žensk,

Pri starejših odraslih, v primerjavi z ostalimi populacijskimi skupinami,  obstaja največje tveganje upada funkcionalne mišične mase ter naraščanje maščobnega tkiva (sarkopenična debelost). Za izboljšanje stanja prehranjenosti in vzdrževanja mišične mase se je potrebno zavedati pomena ustreznih prehranjevalnih navad ter telesne dejavnosti, saj je debelost, ki je vnetna presnovna bolezen, zelo težko obvladljiva. Čezmerna prehranjenost in debelost  lahko vodita v razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, med drugim v sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, povišane vrednosti celokupnega holesterola, ipd. Glede na izračunan indeks telesne mase (ITM) je najnižja stopnja tveganja za posledice za zdravje pri starejših odraslih vrednost 27,5 kg/m². Nobeni populacijski skupini in tudi starejšim odraslim se nikakor na priporoča nižanje telesne mase s pomočjo diet, saj lahko pride do ireverzibilne izgube funkcionalne mišične mase. Priporoča pa se uživanje uravnotežene prehrane oz. obrokov in sicer v kombinaciji s prilagojeno telesno dejavnostjo.