Starejše življenjsko obdobje je močno zaznamovano s spremembami v življenjskem slogu. Ena največjih sprememb je upokojitev, ki pomeni hitro in intenzivno spremembo vsakdanjika.

Z upokojitvijo izgubimo velik del dnevne rutine, saj v povprečju med tednom preživimo 8 ur na dan na delovnem mestu. Prav tako pa se skrčijo naši socialni stiki, ki smo jih imeli prej v kontekstu zaposlitve – npr. s sodelavci, strankami. Poklic nam lahko daje tudi občutek izpopolnjenosti in pripadnosti, zaradi česar lahko ob upokojitvi občutimo pomanjkanje smisla ali zadovoljstva. Zato je pomembno, da si ob upokojitvi ustvarimo nove rutine, ki bodo nadomestile službo. Pomembno je, da si ustvarimo urnik, se ukvarjamo s hobiji, ki nas zanimajo, smo v družbi in smo telesno aktivni. Tako lahko pričnemo uživati v prednostih, ki nam jih upokojitev prinaša – več prostega časa, vpeljavo novega urnika, ki nam odgovarja in zmanjšanje stresa, povezanega z delom.

Prav tako imajo lahko velik vpliv na življenjski slog v starejši odrasli dobi telesne bolezni, zaradi katerih smo lahko primorani opustiti določene aktivnosti (npr. zaradi napredovanja revmatoidnega artritisa ne more več redno hoditi na sprehode) ali vodi v izgubo zmožnosti samostojnega upravljanja gospodinjstva. V primerjavi z drugimi razvojnimi obdobji, se v obdobju starejše odrasle dobe tudi pogosteje soočamo z izgubami bližnjih – z izgubo življenjskega partnerja ali partnerice, družinskih članov, prijateljev, itd.

Posledično se starejše odrasle osebe lahko pogosteje soočajo z občutki osamljenosti in žalovanjem, kar negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti ali pomagamo osebi, ki se sooča z osamljenostjo, si lahko preberete tukaj. Več o žalovanju, načinih soočanja z izgubo bližnje osebe ali možnih oblikah podpore, ki jo lahko nudimo žalujoči osebi, si lahko preberete tukaj.