Biti duševno zdrav ni le odsotnost duševnih motenj, temveč vključuje tudi pozitiven odnos do sebe in drugih, učinkovito obvladovanje življenjskih izzivov, občutek sreče, smisla in zadovoljstva, optimizem, zmožnost premagovanja ovir ter prispevanje k družbi. Duševno zdravje tako predstavlja enega od ključnih sestavnih delov celostnega zdravja posameznika.

Duševno zdravje se pojmuje kot kontinuum z dvema dimenzijama – duševna motnja in duševno blagostanje. Ideja kontinuuma pomeni, da se lahko stanje duševnega zdravja nenehno spreminja. Zaradi dveh med seboj povezanih, vendar ločenih sestavnih dimenzij ali osi, je možnost prisotnosti duševnega blagostanja kljub obstoječi duševni motnji in obratno. Duševno blagostanje vključuje pozitivno počutje (na primer sreča, zadovoljstvo, pozitivna samopodoba), zdrave odnose z drugimi (kot sta empatija in razumevanje do soljudi) ter sposobnost učinkovitega obvladovanja življenja (kot je dojemanje svojega življenja kot smiselnega). Navpična os duševnega blagostanja sega od nizkega izraza duševnega blagostanja v spodnjem delu do visokega izraza duševnega blagostanja v zgornjem delu grafa. Vodoravna os duševnih motenj zajema različne stopnje duševnih težav, od izraženih simptomov duševne motnje na levi strani do odsotnosti simptomov duševne motnje na desni strani.

Duševna motnja ne predstavlja ovire za izkušnjo duševnega blagostanja (na primer, oseba z anksioznostjo lahko doživlja veliko navdušenja in ustvarjalnosti). Prav tako se lahko zgodi, da posameznik brez duševne motnje redko doživlja pozitivna čustva (kot so veselje, ljubezen), ne vzpostavlja pomembnih medosebnih odnosov in v svojem življenju ne vidi smisla, kar pomeni nizko duševno blagostanje.

Glede na dvojni kontinuum duševnega zdravja lahko razdelimo posameznike v štiri skupine glede na stopnjo duševnega blagostanja ter prisotnost ali odsotnost simptomov duševnih motenj. Splošno velja, da posameznik v zgornjem desnem kvadrantu (visoko duševno blagostanje in odsotnost duševne motnje) dosega najvišjo stopnjo duševnega zdravja, medtem ko oseba v spodnjem levem kvadrantu (nizko duševno blagostanje in prisotnost simptomov duševne motnje) izkazuje najnižjo stopnjo duševnega zdravja. Posameznik se lahko v življenju premika v vse smeri po vodoravni in navpični osi, odvisno od različnih življenjskih dogodkov.

Spreminjanje posameznikovega položaja na kontinuumu je odvisno od različnih dejavnikov. Na primer, oseba se lahko premakne navzgor zaradi prihajajoče poroke z ljubljeno osebo, medtem ko se lahko v procesu zdravljenja duševne motnje premika bolj desno. S preventivnimi ukrepi in skrbjo za svoje duševno zdravje lahko zmanjšamo verjetnost za razvoj simptomov duševne motnje ter povečamo svoje duševno blagostanje.

Duševno in telesno zdravje se med seboj prepletata in tvorita celoto – zdravje osebe. Tako lahko duševno zdravje vpliva na telesno in obratno, zato je pomembno, da se njune medsebojne povezanosti zavedamo in da pri obravnavi enega ne zanemarimo drugega.

Infekti sečil pri starejših odraslih osebah se lahko kažejo s podobnimi znaki, kot nekatere težave v duševnem zdravju, na primer: zmedenost, demenca, delirij itd. Prav tako se lahko nekatere duševne stiske kažejo kot simptomi telesne bolezni, kot na primer panični napad. Ker so znaki paničnega napada lahko zelo podobni znakom srčnega zastoja (npr. bolečine oz. stiskanje v prsnem košu, oteženo dihanje, znojenje, občutek vrtoglavice) je včasih težko razlikovati med tem dvema zdravstvenima stanjema. Več o paničnih napadih in načinu postopanja v primeru, ko nismo prepričani ali gre morda za srčni zastoj, si preberite tukaj.

Težave s telesnim zdravjem predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za poslabšanje našega duševnega zdravja. Težave s telesnim zdravjem na duševno zdravje vplivajo predvsem zaradi dveh razlogov, in sicer:

• Težave s telesnim zdravjem lahko posežejo v kakovost našega življenja, kar lahko posledično negativno vpliva na naše duševno zdravje (npr. moramo zaradi bolečin v sklepih opustiti svoj najljubši hobi – hojo v hribe)
• Težave s telesnim zdravjem lahko vodijo v razvoj nekaterih duševnih motenj na organskem nivoju – torej, vzrok za duševno motnjo je sprememba v delovanju našega telesa (npr. pri Parkinsonovi bolezni pride do postopne okvare predela možganov, odgovornega za proizvodnjo dopamina, kar lahko vodi v razvoj depresije)

Bolezni, ki povzročijo spremembe v hormonskem sistemu lahko prav tako vplivajo na naše duševno zdravje. Več o metabolnih spremembah in vplivu na duševno zdravje, si preberite tukaj.

Vitamini B so dober primer povezave med telesnim in duševnim zdravjem osebe, saj so ključni pri številnih procesih v človeškem telesu. Presnovna neravnovesja pri starejših odraslih (npr. zmanjšana absorbcija) lahko vodijo v prenizke vrednosti vitaminov B v telesu, kar lahko ima tako telesne kot tudi duševne posledice, med drugim:

• pomanjkanje energije, utrujenost (vitamini B pomembno sodelujejo pri pretvorbi hrane v energijo)
• slabše delovanje živčnega sistema, npr. mravljinčenje, težave s spominom in pozornostjo (vitamini B pomembno pripomorejo k zdravemu delovanju in obnavljanju našega živčnega sistema)
• slabokrvnost (vitamin B12 je ključen pri nastanku rdečih krvnih celic (eritrocitov)).

Gibalna telesne oviranost, sploh v primeru, da je trajna, lahko negativno vpliva na duševno zdravje osebe. Vpliv gibalne oviranosti na duševno zdravje je najpogosteje enega od naštetih dejavnikov, in sicer:

• stres zaradi prilagajanja na spremenjen način življenja (gibalna oviranost pogosto zahteva prilagoditev načina življenja, kar lahko povzroči veliko stresa)
• socialna izolacija (gibalna oviranost lahko vodi v socialno izolacijo, saj se gibalno ovirane osebe lahko počutijo omejene pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, kar lahko vodi tudi v izogibanje druženju z drugimi)
• slabša samopodoba in samozavest (kadar gibalna oviranost prepreči osebi, da izvaja aktivnosti, ki jih je prej rada počela)
• telesna bolečina (telesna bolečina lahko negativno vpliva na duševno zdravje osebe)

Bolezni srčno-žilnega sistema imajo negativne učinke tako na telesno zdravje, kot tudi na splošno duševno zdravje osebe. V raziskavah je bila dokazana povezava med srčno-žilnimi boleznimi in višjim tveganjem za razvoj demence in kognitivnega upada pri starejših odraslih. Pri razvoju težav v duševnem zdravju so pomembni dejavniki tveganja podobni, kot pri razvoju srčno-žilnih bolezni (visok krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen).

Slabšanje telesnega zdravja pa je lahko tudi odziv telesa na težave v duševnem zdravjem. Težave z duševnim zdravjem lahko na telesno zdravje vplivajo na več načinov, in sicer:

• slabše duševno zdravje vodi v nezdravo vedenje (npr. uživanje nezdrave hrane, pomanjkanje telesne aktivnosti, neredno uživanje zdravil)
• nekateri znaki, ki so povezani s slabšim duševnim zdravjem (npr. nespečnost, hitra izguba ali pridobivanje telesne teže), neposredno vplivajo na telesno zdravje
• duševne težave lahko vplivajo tudi na spremembe v kogniciji (npr. spomin, reševanje problemov), vplivajo na sposobnost ljudi za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti
• psihološka stiska lahko negativno vpliva na aktivnost nevronov, hormonov in imunskega sistema, kar neposredno poslabša telesno zdravje

Prekomeren stres v življenju osebe lahko vodi v tako imenovani stresni odziv telesa, ki poveča izločanje kortizola (stresni hormon) in adrenalina v telesu. Ta dva hormona pripravita telo na “boj ali beg” – zviša se raven krvnega sladkorja ter prekrvavitev mišic, hkrati se upočasnijo tudi druge telesne funkcije, ki niso ključne za beg (npr. pred levom). Posledično se kratkotrajno poslabša delovanje imunskega sistema, kar poveča tveganje za razvoj okužb. Prav tako lahko dolgoročni stres povzroči vnetni proces v telesu, kar lahko vodi celo v razvoj avtoimunskih bolezni.

Telo za stresni odziv potrebuje energijo, zato porablja kalorije. Kadar po stresnih situacijah osebe (pre)pogosto posežejo po hrani pa lahko to početje vodi v pridobivanje telesne teže in lahko celo vodi v debelost. Prekomerna telesna teža in debelost pa lahko vodita tudi v razvoj sladkorne bolezni.

Težave v duševnem zdravju lahko vodijo tudi v povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, kar dodatno obremeni pritisk na stene žil. Slednje se lahko zaradi prekomernega pritiska poškodujejo, kar lahko vodi tako v notranje krvavitve, kot tudi v razvoj krvnih strdkov. Obe zdravstveni stanji sta nujni in zahtevata čim hitrejšo zdravniško pomoč.

Nezdravljene težave v duševnem zdravju lahko negativno vplivajo na izid telesne bolezni, saj poslabšajo imunski sistem pri posamezniku/-ci in dodatno obremenijo telo, kar zmanjša sposobnost osebe za boj proti okužbam oz. bolezni.

‌Chojnowska, S., Ptaszyńska-Sarosiek, I., Kępka, A., Knaś, M., & Waszkiewicz, N. (2021). Salivary Biomarkers of Stress, Anxiety and Depression. Journal of Clinical Medicine, 10(3). https://doi.org/10.3390/jcm10030517

‌Cooper, K., Campbell, F., S Harnan, & Sutton, A. (2023). Association between stress, depression or anxiety and cancer: Rapid review of reviews. Comprehensive Psychoneuroendocrinology, 16, 100215–100215. https://doi.org/10.1016/j.cpnec.2023.100215

Luo, M. S., Chui, E. W. T., & Li, L. W. (2019). The Longitudinal Associations between Physical Health and Mental Health among Older Adults. Aging & Mental Health, 24(12), 1–9. https://doi.org/10.1080/13607863.2019.1655706

NIJZ. Kaj je duševno zdravje. Kampanja Nisi Okej? Povej Naprej. Uporabljeno v decembru 2023, spletna stran: https://nisiokejpovejnaprej.si/dusevno-zdravje/kaj-je-dusevno-zdravje-parent/kaj-je-dusevno-zdravje/

NIJZ. O duševnem zdravju. Uporabljeno v decembru 2023, spletna stran:   https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/o-dusevnem-zdravju/

Russell, G., & Lightman, S. (2019). The human stress response. Nature Reviews Endocrinology, 15(9), 525–534. https://doi.org/10.1038/s41574-019-0228-0

‌Samieri, C., Perier, M.-C., Gaye, B., Proust-Lima, C., Helmer, C., Dartigues, J.-F., Berr, C., Tzourio, C., & Empana, J.-P. (2018). Association of Cardiovascular Health Level in Older Age With Cognitive Decline and Incident Dementia. JAMA, 320(7), 657. https://doi.org/10.1001/jama.2018.11499

‌Slavich, G. M. (2019). Psychoneuroimmunology of Stress and Mental Health. The Oxford Handbook of Stress and Mental Health, 518–546. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780190681777.013.24

‌Soysal, P., Veronese, N., Thompson, T., Kahl, K. G., Fernandes, B. S., Prina, A. M., Solmi, M., Schofield, P., Koyanagi, A., Tseng, P.-T., Lin, P.-Y., Chu, C.-S., Cosco, T. D., Cesari, M., Carvalho, A. F., & Stubbs, B. (2017). Relationship between depression and frailty in older adults: A systematic review and meta-analysis. Ageing Research Reviews, 36, 78–87. https://doi.org/10.1016/j.arr.2017.03.005