Alkohol ima mnoge negativne posledice. Vsako pitje je zato tvegano – večja je količina, večja je naša izpostavljenost hujšim posledicam, ki lahko vplivajo tako na nas kot na naše bližnje. Posledično ima abstinenca od alkohola mnoge prednosti (boljši spanec, boljši medosebni odnosi, varčevanje denarja, več energije itd.). Za osebe, starejše od 60 let, je pitje alkohola povsem odsvetovano. Še posebej kadar je prisotna bolezen in/ali raba zdravil.

Vsako pitje alkohola za starejše odrasle je torej negativno za zdravje, kljub temu pa vsako pitje še ni zasvojenost.

Vsako pitje alkoholnih pijač prinaša določena tveganja za zdravje, vendar je pri zmernem pitju to tveganje manjše. Standardne enote za oceno tveganja pitja alkohola govorijo o mericah alkohola (1 merica alkohola = 10 g alkohola = 1 dcl vina/2,5 dcl piva/0,3 decilitra žgane pijače).

Smernice manj tveganega pitja se razlikujejo glede na spol. Za zdravega odraslega moškega manj tvegano pitje predstavlja do 2 merici alkohola na dan (npr. steklenica piva na dan), pri čemer bi naj bil vsaj en dan v tednu povsem brez alkohola. Za zdravo odraslo žensko manj tvegano pitje predstavlja do 1 merico alkohola na dan (npr. 1 dcl vina), pri čemer bi naj bil vsaj en dan v tednu povsem brez alkohola.

O tveganem pitju govorimo, kadar obstaja večja verjetnost, da bo oseba zaradi pitja utrpela škodljive posledice. Škodljive posledice delimo na kratkotrajne in dolgotrajne.

Kratkotrajne škodljive posledice:

• poškodbe in nesreče, ki izvirajo iz našega stanja opitosti (npr. padec po stopnicah)
• samomorilno vedenje
• slabše miselne in telesne sposobnosti
• agresija, ki lahko vodi v prepire z drugimi

Dolgotrajne škodljive posledice:

• poškodbe srca (npr. srčno popuščanje, povišan krvni tlak)
• okvara jeter in trebušne slinavke
• okvara prebavil
• možganska kap
• poškodbe živčnih celic (nevronov)
• slabšanje duševnega zdravja (npr. živčnost, potrtost, nespečnost …)
• slabšanje kognitivnih sposobnosti (npr. motnje spomina)
• razvoj zasvojenosti z alkoholom
• motnje spolnosti

Škodljivo pitje alkohola je pitje, pri katerem so negativne posledice (težave) že prisotne, vendar zasvojenost z alkoholom še ni izražena. Pomembno je poudariti, da se lahko škoda zaradi pitja vsak dan še povečuje, zato je ključno, da s prekomernim in škodljivim pitjem čim hitreje prenehamo.

Pri zasvojenosti z alkoholom govorimo o motnji. Značilno je zvišanje tolerance do alkohola, ki vodi v višanje zaužite količine, z namenom doseganja enakega učinka, ki smo ga prej dosegli z nižjo količino. Simptomi zasvojenosti so:

• poželenje,
• zviševanje količine popitega,
• težave s prenehanjem pitja po eni pijači,
• nadaljevanje s pitjem tudi, kadar ima negativne učinke na zdravje ali vsakodnevno življenje,
• posvečanje veliko časa aktivnostim, povezanih z alkoholom,
• odtegnitveno stanje.

Odtegnitveno stanje je telesno in duševno spremenjeno stanje, ki se pojavi ob prenehanju s pitjem pri osebah, ki so od alkohola zasvojene. Vključuje lahko anksioznost, razdražljivost, slabost, tresenje, visok krvni pritisk, neenakomerno bitje srca in močno potenje. Pri hudem odtegnitvenem stanju se lahko pojavijo tudi epileptični napadi, halucinacije in delirij. Kadar želimo prenehati s pitje in doživimo simptome odtegnitvenega stanja, nam lahko te zmanjša pomoč zdravniške oskrbe.

Odvisnost od alkohola je duševna motnja, na katero močno vplivajo določeni dejavniki tveganja. Najpogostejši med njimi so:

• dednost
• težke osebne življenjske okoliščine (npr. žalovanje, kronična bolezen)
• odnos osebe do alkohola (npr. če oseba sprejme popivanje kot nekaj normalnega)
• odnos družbe do alkohola (npr. če družba sprejme in/ali spodbuja (prekomerno) uporabo alkohola)
• cenovna dostopnost alkohola
• neučinkovito obvladovanje stresa
• uporaba psihoaktivnih substanc
• impulzivnost

Več kot je prisotnih dejavnikov tveganja, večja je verjetnost, da oseba razvije odvisnost od alkohola.

Alkohol ima na osebo tako kratkotrajne kot dolgotrajne učinke. Ko pijemo alkohol lahko opazimo sproščenost in zaspanost, evforijo, spremembe v razpoloženju, impulzivnost, slabost, spremembe v zaznavanju okolice (vidu, sluhu), izgubo koordinacije telesa, izgubo zavesti in vrzel v spominu (“luknje v spominu”). Nekateri izmed teh učinkov so morda zaželeni, a stanje “prijetne” opitosti hitro mine, kar nas lahko spodbudi, da ponovno sežemo po alkoholu.

Dolgotrajna zloraba alkohola je povezana s samomorilnostjo, slabšimi medosebnimi odnosi, ločitvami, nesrečami, nižjo produktivnostjo, pogostejšim zdravstvenim težavam, invalidnostjo in prezgodnjo umrljivostjo. Poslabša lahko simptome nekaterih duševnih težav, kot so anksioznost, depresija in bipolarna motnja. Lahko pa tudi vodi v razvoj nekaterih motnj, med temi bipolarne motnje, psihoze, motnje spanja, depresijo in anksioznost.

Nekaj kratkotrajnih učinkov alkohola:

• zastrupitev z alkoholom,
• motnje srčnega ritma,
• vnetje trebušne slinavke in želodca,
• motnje razpoloženja,
• motnje ravnotežja,
• motnje v presojanju in nekritičnost,
• motnje v spominu,
• motnje v spolnosti,
• samomorilnost.

Nekaj dolgotrajnih učinkov alkohola:

• negativni učinek na možgane,
• motnje koncentracije,
• depresija in anksioznost,
• blodnjavost in delirij,
• demenca,
• možganska kap,
• kronična vnetja prebavil,
• zamaščenje jeter ter ciroza jeter,
• popuščanje srca, slabokrvnost in povišan krvni tlak,
• zmanjšanje plodnosti,
• rakave bolezni.

Alkohol lahko pri posameznikih, ki so nagnjeni k agresivnemu vedenju, povzroči, da postanejo nasilni. Razlog za to je, da lahko alkohol zmanjša sposobnost nadzora nad našimi dejanji oziroma poveča impulzivno vedenje, ko smo v stanju opitosti.

Alkohol na nas s staranjem prične delovati nekoliko drugače. Pri starejših odraslih je sposobnost telesa za razgradnjo alkohola zmanjšana v primerjavi z mlajšimi odraslimi. Zaradi tega se poveča občutljivost na alkohol, ki predstavlja tveganje hitrejšo za zastrupitev z alkoholom, težave z vidom, močno poslabšan reakcijski čas in povečana verjetnost za padce.

Dolgoročna raba alkohola lahko poslabša nekatere predobstoječe zdravstvene težave, na primer sladkorno bolezen, težave z jetri, težave s spominom, razpoloženjske motnje in srčne bolezni. Povzroči ali poslabša lahko nevropatska stanja, delirij, demenco, depresijo, nespečnost, amnezijo in druga bolezenska stanja. Pitje alkohola je lahko še posebej nevarno, kadar jemljemo zdravila – na primer aspirin, protibolečinske tablete, antipsihotike, antikonvulzive (proti epilepsiji), sirup proti kašlju, zdravila za alergije, antidepresive in zdravila za spanje.

Znaki zlorabe alkohola pri starejših odraslih so pitje alkohola kot strategija spoprijemanja z negativnimi izkušnjami, mešanje alkohola z zdravili, razdražljivost kadar je oseba trezna, laganje o količini popitega alkohola, vedenje, ki je nevarno za njih ali za druge, kadar pijejo.

V kolikor alkohol za nas predstavlja problem, je zelo pomembno, da o tem spregovorimo in si poiščemo pomoč. O svojih navadah pitja se lahko pogovorimo z izbranim osebnim zdravnikom, ki nam lahko svetuje, nas po potrebi napoti k ustreznim strokovnjakom in ponudi podporo pri okrevanju.

Če smo pri sebi opazili tvegano ali škodljivo pitje, se lahko poleg strokovne pomoči poslužujemo tudi samopomoči. Za prenehanje ali zmanjševanje pitja:

• svoje namene povemo družini in prijateljem, ki nam tako lahko nudijo podporo in pomagajo pri ohranjanju našega namena,
• razmislimo in identificiramo situacije (okoliščine), v katerih pijemo, sprožilce (dogodke), ki v nas vzbudijo željo po pitju ter količino popitega alkohola v prepoznanih situacijah,
• identificiranim situacijam in sprožilcem se izogibamo ter jih zamenjamo (npr. kadar smo žalostni, namesto poseganja po pijači pokličemo prijatelja),
• zapišemo si negativne učinke pitja (npr. finančno stanje, vpliv na delovno učinkovitost, medosebne odnose, počutje po pitju) in kakšne so prednosti, da ne pijemo – s tem ugotovimo, kaj so naše vrednote, kaj želimo doseči in kaj nas ustavlja pri zmanjšanju ali prenehanju pitja alkohola,
• napišemo načrt, v katerem si zastavimo kratkoročne in dolgoročne cilje oziroma strategije našega okrevanja, pri čemer nam lahko pomaga tudi bližnja oseba, ki ji zaupamo.

Če nasveti ne delujejo, poiščemo profesionalno pomoč. Zmanjševanje in prenehanje pitja je lahko zahteven proces, sploh kadar je naše družbeno ali vsakodnevno življenje močno prepleteno z alkoholom. Na naš napredek, tudi če počasen, moramo biti vedno ponosni. Če pa nam kdaj spodleti, zaradi tega ne obupamo in še naprej zasledujemo naš končni cilj – prenehanje pitja alkohola.

Kljub visoki nevarnosti je alkohol med starejšimi najpogosteje zlorabljena substanca. V kolikor opazimo, da ima nam bližnja oseba težave z alkoholom, je potrebno, da situacijo vzamemo resno. Oseba, ki pije škodljivo ali je zasvojena, se pogosto s tem noče soočiti, podcenjuje resnost nevarnosti pitja alkohola ali zanika obstoj težav v celoti. Zato je pomembno, da smo na pogovor o temi pripravljeni in da zanj izberemo primeren čas ter prostor. V pogovoru se držimo naslednjih smernic:

• ne napadamo osebnosti posameznika in uporabljamo “jaz” stavke (namesto “alkoholik si, pomoč rabiš” uporabimo “rad te imam, skrbi me tvoje pitje in menim, da ti škoduje”);
• osredotočamo se na posledice, ki jih alkohol lahko in jih je že pustil;
• pripravimo nekaj idej za pomoč (npr. imamo kontakt do društva anonimnih alkoholikov v bližini);
• ostanemo mirni in smo pripravljeni na čustveni odziv;
• ne obsojamo, tudi kadar oseba zanika, je jezna in ne želi profesionalne pomoči;
• osebi smo na voljo in jo podpiramo, ne glede na vrsto pomoči, za katero se odloči.

Zasvojenost v družini ali med prijatelji lahko tudi negativno vpliva na naše počutje. Zato lahko pomoč koristimo tudi mi. Lahko se obrnemo na lastnega osebnega zdravnika, društva za pomoč osebam z zasvojenostjo z alkoholom, posebno pomoč svojcem in prijateljem oseb zasvojenim z alkoholom pa nudi Društvo Al-Anon.

Alkoholu se je najboljše povsem izogibati. Namesto alkoholnih pijač raje izberemo brezalkoholne alternative. Preden sežemo po pijači se o vplivu alkohola informiramo in pri svojem osebnem zdravniku ali farmacevtu preverimo, ali je za nas alkohol še posebej nevaren, zaradi zdravil, ki jih jemljemo ali bolezenskih stanj, ki jih imamo. Vsekakor ne pijemo kadar smo žalostni ali v stresu, saj lahko to vodi v razvoj nezdravega spoprijemanja in v odvisnost. Če se alkohola vseeno želimo posluževati, je meja zmernega pitja za zdrave odrasle 2 merici alkohola na dan za moške in 1 merica na dan za ženske. Pri čemer pa velja, da vsaj en dan v tednu ne pijemo. Zavedati se moramo, da bo zaradi znižane zmožnosti razgradnje alkohola v starosti, enaka količina alkohola, ki smo jo lahko spili prej, sedaj močneje vplivala na nas.

Ker je za mnoge lahko pitje alkohola predstavlja strategijo spoprijemanja s stresom in negativnimi izkušnjami, je pomembno tudi, da osvojimo zdrave vzorce spoprijemanja, kot je pogovor o občutkih, pisanje dnevnika in strategije čuječnosti.

Tvegano in škodljivo pitje alkohola» Sopa. Sopa. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.sopa.si/dejstva-o-alkoholu/vzorci-pitja-alkohola/nov-about-subpage-subpage-3/#

‌Ali piješ preveč? – Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zdstudenti.si/tvoje-zdravje/ali-pijes-prevec/

Zasvojenost z alkoholom. Program Mira. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/pogoste-dusevne-tezave-in-motnje/zasvojenost-z-alkoholom/

Sadock, B. J., Sadock, V. A., & Ruiz, P. (2015). Kaplan & Sadock’s synopsis of psychiatry: Behavioral sciences/clinical psychiatry (11th ed.). Wolters Kluwer.

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic And Statistical Manual Of Mental Disorders (5th-TR). American Psychiatric Association.

‌Augusto, C., & Ivbijaro, G. (2019). Primary Care Mental Health in Older People : a Global Perspective. Springer International Publishing.