Depresija ni sinonim za občutek žalosti. Žalost je eno izmed osnovnih čustev, ki predstavlja zdrav človeški odziv na negativne življenjske dogodke. O depresiji pa govorimo, kadar so občutki žalosti, brezupa, krivde, manjvrednosti, praznine in osamljenosti prisotni dlje časa (najmanj 2 tedna) in ovirajo naše vsakodnevno delovanje. Takrat lahko občutimo pomanjkanje interesa ali užitka ob dejavnostih, ki so nas prej veselile (npr. druženje z družino, hobiji). Pojavijo se lahko tudi povečana potreba po spanju, nenehna utrujenost, spremenjen apetit, upad motivacije, težave s spominom ter ohranjanjem pozornosti. Vse to otežuje opravljanje vsakodnevnih obveznosti in skrbi zase, zato lahko depresija zniža kakovost našega življenja.

Poznamo različne oblike depresije, ki se razlikujejo po času trajanja, vrsti ali izraženosti simptomov (npr. blaga, zmerna ali huda oblika). Pri hujših oblikah depresije se lahko pojavi tudi samopoškodovalno vedenje, samomorilne misli ali poskus samomora.

Podobni občutki in vedenja se lahko pojavijo tudi v procesu žalovanja, vendar jih ne smemo enačiti z depresijo. Žalovanje se od depresije razlikuje po tem, da občutki žalosti, osamljenosti in praznine sčasoma oslabijo in niso več stalno prisotni.

Določeni dejavniki tveganja za razvoj depresije pri starejših odraslih so enaki kot pri drugih starostnih skupinah, kot na primer:

• nizka samozavest
• slaba samopodoba
• negativne ali travmatične izkušnje
• dolgotrajno povišana stopnja stresa
• težave pri spoprijemanju s stresom
• finančne težave
• nižji socialno-ekonomski položaj
• družinska zgodovina depresije
• povišana nagnjenost k osredotočanju na negativna čustva in dogodke
• zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc

V starejši odrasli dobi pa se pojavijo specifični dejavniki tveganja za to starostno obdobje, nekateri splošni dejavniki tveganja pa se pri starejših odraslih izrazijo v večji meri:

• prisotnost kroničnih bolezenskih stanj (komorbidnost) lahko predstavlja tveganje za nastanek depresivnega razpoloženja, tako zaradi same narave bolezni (npr. sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja) kot tudi zaradi soočanja z diagnozo oz. diagnozami
• višja odvisnost od pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih opravil
• izguba zmožnosti za samostojno vodenje gospodinjstva
• osamljenost
• žalovanje za izgubo bližnje osebe
• socialna izključenost

Svetovna zdravstvena organizacija še posebej izpostavlja osamljenost, kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov tveganj za razvoj depresije pri starejših odraslih.

Depresija se pri starejših odraslih kaže nekoliko drugače, kakor pri mlajših. Močna žalost pri starejših ni nujno glavni simptom. Najpogostejši znaki so:

• utrujenost
• razdražljivost
• nespečnost ali pretiran spanec
• zmedenost
• upočasnjeno gibanje
• težave s pozornostjo, kar lahko vodi tudi v težave s spominom
• spremembe v teži in/ali apetitu
• bolečine v telesu
• “prazno” počutje oziroma apatija
• samopoškodovalno vedenje in/ali samomorilne misli

Depresija lahko vpliva na spomin in se kaže kot demenci podobni simptomi. Starejša oseba z depresijo lahko poroča luknje v spominu, ima težave z razumnim razmišljanjem in je zmedena, a to so posledice slabega vzdrževanja pozornosti zaradi depresije in ne demence. Te težave tipično izginejo z zdravljenjem depresije. Temu strokovno tudi pravimo psevdo demenca. Depresija in demenca se ločita predvsem v tem, da se kognitivne težave pri depresiji pojavijo hitro, medtem ko je kognitivni upad pri demenci dlje časa trajajoč proces.

Simptome depresije je potrebno vzeti resno in obiskati osebnega zdravnika, ki lahko izloči druga medicinska stanja, ki se kažejo s podobnimi znaki, in nas preusmeri na ustrezne vire pomoči.

Pri starejših odraslih je pogosto depresija nediagnosticirana in posledično nezdravljena, ker navadno poiščejo pomoč zdravnika zaradi telesnih težav in ne navajajo duševne stiske.

Več kot vemo, lažje razumemo, kaj se dogaja z nami. Če ne vemo, kje bi pridobili več znanja, o tem lahko povprašamo svojega osebnega zdravnika ali se obrnemo na različne psihološke svetovalnice (npr. Posvet). Obstaja tudi mnogo spletnih strani s koristnimi informacijami o depresiji (npr. NIJZ, OMRA, Na varnem si).

Izvajanje dejavnosti, ki so nam všeč in nas veselijo, vodi v blaženje občutkov depresije (npr. žalosti, brezupa, praznine). Tovrstne dejavnosti je dobro vnaprej načrtovati. S tem si bomo strukturirali dan in vzpostavili rutino, ki nam bo pomagala pri izpolnjevanju zadane dejavnosti. Hkrati nam doseganje ciljev lahko vzbudi tudi spodbudne občutke uspeha in izboljša našo samopodobo.

Vsak od nas se včasih počuti osamljenega. Ko pa občutek osamljenosti vztraja dlje časa, ta postane eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj depresije pri starejših odraslih. Zato je zelo pomembno, da poskusimo zmanjšati občutek osamljenosti.

Spodaj je nekaj nasvetov, kako lahko poskusimo zmanjšati občutek osamljenosti:

• Naučimo se biti sproščeni in zadovoljni z družbo nas samih.
• Glede svojih občutkov se poskusimo pogovoriti z našimi bližnjimi.
• Razmislimo o družbi živali.
• Vzemimo si čas.
• Ustvarimo nova poznanstva.
• Ne primerjamo se z drugimi.
• Izogibamo se uporabi alkohola in psihoaktivnih substanc.
• Poskusimo s pogovorom s strokovno osebo.

Za bolj podrobne nasvete preberi poglavje Osamljenost.

Iskanje strokovne pomoči je zelo pomembno na poti do našega okrevanja. Za pogovor in nadaljne usmeritve se lahko obrnemo na svojega osebnega zdravnika, pokličemo na telefonske linije za pomoč v stiski (npr. Zaupni telefon Samarjan – 116 123, Klic v duševni stiski – (01) 520 99 00) ali brezplačne (spletne) svetovalnice (npr. Posvet). Strokovnjaki, na katere se še lahko obrnemo, so na primer psihiater, psiholog, klinični psiholog. Zelo pomembno je, da smo z omenjenimi strokovnjaki iskreni, saj nam le tako lahko nudijo pomoč, ki bo za nas najbolj ustrezna. Zaupnost strokovnjakov je zagotovljena, saj so dolžni slediti etičnemu kodeksu, ki preprečuje, da bi izdali podrobnosti našega pogovora (razen v primeru nevarnosti sebi ali drugih).

Proces strokovne obravnave običajno vodi psihiater, v proces zdravljenja pa se navadno vključijo še drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Klinični psiholog opravi strokovni pregled, s katerim oceni stanje posameznikovega mišljenja (kognicije). Temu lahko sledi psihoterapevtska obravnava – najpogostejša je vedenjsko kognitivna terapija.

S strokovnjaki se v začetku zdravljenja pogovorimo o naših potrebah, željah in ciljih. Ti nam nato predlagajo obliko zdravljenja, ki običajno vključuje zdravila in različne vrste psihoterapije. Če nam predpisan način obravnave ne ustreza, ne obupajmo, ampak se s strokovnjakom pogovorimo o drugih možnostih zdravljenja.

Zelo koristno je, če se o svojih skrbeh, občutkih in počutju pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo in nas bo poslušal. To so lahko svojci, prijatelji, partner itd. Velikokrat se zgodi, da nam odleže, ko svoje občutke izrazimo na glas, saj nas tako ne preplavljajo več. Prav tako ni nič narobe, če bližnjega prosimo, naj nas odpelje k strokovnjaku na pogovor in/ali pomaga skomunicirati naše težave s strokovnjakom.

Podpora prijateljev, družine ali drugih bližnjih oseb, ki jim zaupamo, tako lahko pripomore k našemu okrevanju in zmanjševanju občutka osamljenosti. Pogovor z ljudmi lahko pomaga tudi pri iskanju rešitev, razbremenitvi in vlivanju upanja.

Depresija lahko oteži vstajanje iz postelje in začenjanje vsakdana. Pri tem si lahko pomagamo tako, da vsako jutro izvajamo iste stvari, npr. ko se zbudimo, odidemo v kopalnico, si umijemo zobe, nato v kuhinji pojemo zajtrk, izvedemo eno izmed vaj čuječnosti ter se oblečemo. Čeprav se nam bo v začetku zdelo težko in nesmiselno, se s ponavljanjem rituala proces avtomatizira in zanj ne potrebujemo več toliko energije, kot smo jo na začetku.

Obstaja več različnih vaj čuječnosti, ki blažijo neprijetne občutke, delujejo protibolečinsko ali nam pomagajo pri umirjanju v trenutkih hujše duševne stiske.

Iz spodnjega seznama izberite eno od vaj čuječnosti in kliknite nanjo za podrobnejši opis posamezne vaje.

• Tehnika 5, 4, 3, 2, 1
• Tehnika STOP
• Trije koraki zavedanja
• Pregled telesa
• Čuječe gibanje

Da bi bližnji osebi znali pomagati, se je dobro informirati o znakih in simptomih depresije ter načinih pomoči. S svojim znanjem o soočanju z depresijo lahko bližnjega pomirimo in mu nudimo varno okolje, v katerem se bo počutil sprejetega, razumljenega in ne osamljenega. Pomembno je, da poiščemo zanesljive vire informacij o znakih in poteku depresije (npr. NIJZ, OMRA). Na ta način bomo lažje razumeli bližnjega, ki se spopada s tovrstnimi težavami. Ob tem je dobro imeti v mislih, da smo osebi lahko v veliko oporo, četudi njenega doživljanja ne razumemo popolnoma – šteje naš izkazan trud.

Kadar pri bližnji osebi opazimo izrazito spremembo v razpoloženju, osebnosti, vedenju, dejavnostih ali navadah, ki negativno vpliva na njen vsakdan, se je dobro prepričati ali ima oseba depresijo. Opažene spremembe moramo obravnavati kot pomembne in jih ne zanemarjamo. Ob tem se ne smemo sprenevedati, da bodo znaki minili sami od sebe ali da oseba pri soočanju z depresijo ne potrebuje naše pomoči.

V zaupnem in mirnem okolju se z osebo poskusimo pogovoriti o njenem doživljanju občutkov depresije, saj se ti lahko močno razlikujejo med posamezniki. Pri tem spoštujemo želje osebe, če se o tem ne želi pogovarjati in ji zagotovimo, da smo ji na voljo, ko/če se bo želela pogovoriti o tem. V kolikor oseba izrazi željo po pogovoru, jo aktivno poslušamo, smo strpni, ne prekinjamo, ne podajamo vrednostnih sodb o njenih občutkih ali zmanjšujemo njene stiske (npr. “pa saj ni tako hudo”, “vsak se kdaj tako počuti” ali “rajši poglej, kaj vse imaš”). Vedno preverimo ali smo osebo pravilno razumeli (npr. »Torej, če prav razumem se počutiš…«). Ne govorimo o lastnih izkušnjah in mnenju ter ne obsojamo njihove izkušnje. Osebo povprašamo ali si želi našega nasveta, podpore ali zgolj tega, da ji prisluhnemo in njeno željo upoštevamo.

Ljudje z depresivnimi motnjami postopoma lahko postopoma začnejo opuščati vsakodnevne dejavnosti in se začnejo oddaljevati od bližnjih oseb (npr. prijatelji, družina). Pomagamo jim lahko tako, da z njimi skušamo ohranjati stik (npr. smo jim na voljo za pogovor, jih vprašamo po počutju) ter jih spodbujamo k izvajanju dejavnosti, ki so jih prej veselile. Ob tem se je potrebno zavedati, da osebam z depresijo že krajša dejavnost lahko predstavlja velik napor, zato se opomnimo, da smo ob vzpostavljanju stika potrpežljivi in empatični. Povemo jim, da skušamo razumeti njihovo stisko in jih ne krivimo za negativne občutke ter vedenje, saj le-ti izhajajo iz njihove bolezni, ne pa iz njih samih.

Če stiska osebe ni prevelika in se počutimo dovolj informirane, lahko osebi povemo, da ji začasno lahko nudimo pomoč, dokler si ne najde ustrezne strokovne pomoči. Spodbujamo jo, naj obišče svojega osebnega zdravnika ali ji pomagamo pri iskanju strokovnjaka iz področja duševnega zdravja. Ko oseba prične s procesom zdravljenja depresije, ji nudimo oporo, saj je ta proces zanjo nov in naporen. Ob slabših dneh lahko namreč depresija osebi vzame vso energijo in poveča željo po samoti. Takrat jo spodbudimo, naj nadaljuje z zdravljenjem ter ji vlijemo upanja, da je depresija bolezen, ki je ozdravljiva oz. obvladljiva.

Z depresijo lahko že vsakdanja opravila postanejo pretežka. Oseba z depresijo bo morda potrebovala našo pomoč, vendar ne bo znala povedati kako ji lahko pomagamo (npr. katero hišno opravilo je potrebno opraviti). Namesto »Povej mi, če potrebuješ kaj danes«, jo zato raje vprašajmo »Potrebuješ mojo pomoč pri pranju perila/sesanju/umivanju posode?«. Če opazimo, da ima prazen hladilnik, ji lahko ponudimo, da gremo z njo nakupovati. Lahko se ponudimo, da pridemo na obisk, nastavimo glasbo in skupaj opravljamo hišna opravila.

Depresija se z zdravljenjem izboljšuje, vendar pa je celoten proces lahko počasen, saj vključuje poskuse in napake. Včasih je potrebno preizkusiti več oblik terapije ali zdravil, se najde to, ki osebi najbolj odgovarja. Proces zdravljenje zajema tudi vzpone in padce oz. dobre in slabe dni. Ob vsem tem ne smemo prehitro sklepati (npr. dobri dnevi še ne pomenijo popolno okrevanje od bolezni, kot tudi slabi ne pomenijo, da si oseba ne bo nikoli opomogla od depresije).

Več o depresiji, načinu nudenja pomoči ter podpore osebi, ki se sooča z občutki depresije, si lahko preberete na naslednji povezavi.

Kot preventiva pred razvojem depresije deluje aktivno staranje, s katerim vzdržujemo zdrav življenjski slog. Aktivno staranje zajema:

1. Telesna dejavnost: Kakršnakoli oblika gibanja (npr. sprehod, vrtnarjenje) je učinkovita pri zmanjševanju simptomov depresije in izboljšanju našega počutja. Kljub morebitni utrujenosti ali pomanjkanju motivacije za telesno dejavnost, skušajmo upoštevati, da telovadba spodbudi naše možgane in telesu povrne energijo. Med telesno dejavnostjo se sproščajo hormoni, ki znižujejo bolečino in višajo občutek sreče. Poleg tega redno gibanje pripomore k znižanju simptomov stresa in anksioznosti ter hkrati izboljšuje samopodobo in spanec.
2. Prehrana: Različne študije so pokazale vpliv zdrave prehrane na naše počutje, vključno z nižanjem depresivnih občutkov. Ker način prehranjevanja predstavlja velik del skrbi za lastno (duševno) zdravje, si je za pripravo rednih, zdravih in raznolikih obrokov dobro vzeti čas in se izogibati hitri ter mastni hrani. Več o zdravi prehrani v starejši odrasli dobi si lahko preberete tukaj.
3. Higiena spanca: Spanje je tesno povezano z našim razpoloženjem. Slab spanec lahko vodi v slabše počutje, izčrpanost, razdražljivost, slabši imunski sistem itd. Z dobro higieno spanja lahko ublažimo svoje duševne stiske ali zmanjšamo verjetnost za njihov pojav. Kot za vse odrasle, se za starejše priporoča 7 do 9 ur spanca. Kvaliteto spanja lahko izboljšamo tako, da vstanemo in gremo spat vsak dan ob isti uri, ne uporabljamo elektronike (npr. televizije, računalnika) vsaj eno uro pred spanjem. Več o higieni spanja, si lahko preberete tukaj.
4. Redni obiski osebnega zdravnika: Za zdravo staranje se priporoča tudi (vsaj) enkrat letno obiskovanje osebnega zdravnika, ki nas lahko skozi pogovor in preventivne preglede usmerja v zdrav življenjski stil.

Kot že omenjeno je osamljenost med starejšimi precej pogosta. Ta negativno vpliva tako na duševno kot telesno zdravje, zato je pomembno, da poskusimo čimbolj aktivno vzdrževati medosebne odnose. Redni pogovori (v živo ali preko telefona) z družino, prijatelji ali sosedi, krepijo naš občutek povezanosti in nam dajejo priložnost, da delimo svoja občutja.

V kolikor si želimo več stikov z drugimi, Karitas za starejše in osamljene organizira projekt Povezani preko telefona, kjer je možna prijava na redni klepet s prostovoljci preko telefonske številke 069 928 187.

Samomorilne misli. Kampanja Nisi Okej? Povej Naprej. Uporabljeno v decembru 2023, spletna stran: https://nisiokejpovejnaprej.si/dusevno-zdravje/soocanje-s-tezkimi-zivljenjskimi-situacijami/samomorilne-misli/

Sadock, B. J., Sadock, V. A., & Ruiz, P. (2015). Kaplan & Sadock’s synopsis of psychiatry: Behavioral sciences/clinical psychiatry (11th ed.). Wolters Kluwer.

American Psychiatric Association. (2022). Diagnostic And Statistical Manual Of Mental Disorders (5th-TR). American Psychiatric Association.

Mind. (2019, Julij). Tips to manage loneliness. https://www.mind.org.uk/information-support/tips-for-everyday-living/loneliness/tips-to-manage-loneliness/

‌Kako in zakaj je dobro biti čuječ? Program Mira. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/kako-in-zakaj-je-dobro-biti-cujec/

‌Učinkovite tehnike sproščanja. Program Mira. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/

‌World Health Organization. (2023, Oktober 20). Mental health of older adults. World Health Organization: WHO. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health-of-older-adults

‌Depresija. Program Mira. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran:  https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/spoprijemanje-s-tezavami-in-stiskami/depresija/

‌Čuječnost. Kampanja Nisi Okej? Povej Naprej. https://nisiokejpovejnaprej.si/kako-pomagam-sebi-in-drugim/cujecnost/

‌Smernice za psihološko prvo pomoč v primeru depresije. NIJZ. Uporabljeno decembra 2023, spletna stran: https://nijz.si/publikacije/smernice-za-psiholosko-prvo-pomoc-v-primeru-depresije/